Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.726-17.750)


  1.      inštitút  tudi institút -a m (ȗ) navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta / geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za zgodovino delavskega gibanja / Inštitut za slovenski jezik SAZU // prostor ali stavba tega zavoda ali oddelka: tudi vse popoldneve dela v inštitutu 2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino // zavod ali ustanova za proučevanje določenih bolezni in zdravljenje bolnikov: onkološki inštitut; inštitut za pljučne bolezni 3. zastar. ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo; dom: stanuje v inštitutu / gojenci industrijskega inštituta ♪
  2.      inštitútka  tudi institútka -e ž (ȗ) zastar. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: mlade inštitutke; zardel je kot kaka inštitutka ♪
  3.      inštitútski  tudi institútski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska ♪
  4.      inštruíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inštruirati: preživljati se z inštruiranjem ♪
  5.      inštruírati  -am nedov. (ȋ) poučevati izven šole: inštruirati dijaka / inštruirati angleščino in francoščino ♪
  6.      inštruirati  dajati navodila ipd. gl. instruirati ipd. ♪
  7.      inštrúkcija  -e ž (ú) poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati ♪
  8.      inštrúktor  -ja m (ú) kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil ♪
  9.      inštrúktorica  -e ž (ú) ženska, ki poučuje izven šole: profesor ji je nasvetoval inštruktorico za latinščino ♪
  10.      inštrúktorski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na inštruktorje: inštruktorsko delo / inštruktorski honorar ♪
  11.      inštrument  ipd. gl. instrument ipd. ♪
  12.      intárzijski  -a -o (á) pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika ♪
  13.      integracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost ♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral ♪
  14.      integralíst  -a m (ȋ) knjiž. pristaš integralizma: pisanje in ravnanje integralistov ♪
  15.      integralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer ♪
  16.      integrálnost  -i ž (ȃ) publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav ♪
  17.      intelektualístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika ♪
  18.      intelektuálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost intelektualnega: intelektualnost znanstvenega sloga / dvomiti o svoji intelektualnosti ♪
  19.      intelektuálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualski krogi, poklici; intelektualska družba / ekspr. intelektualski odnos do podeželja ♪
  20.      intelektuálstvo  -a s (ȃ) knjiž. sloj intelektualcev, intelektualci: v članku je napadel intelektualstvo ♪
  21.      inteligéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost inteligentnega človeka: v tem delu se kaže avtorjeva izredna inteligentnost; preizkušati otrokovo inteligentnost; njegovo visoko čelo je razodevalo inteligentnost / s svojo inteligentnostjo je problem takoj razumel bistroumnostjo, bistrostjo / naravna inteligentnost inteligenca / inteligentnost njegovega vprašanja ♦ psih. kvocient inteligentnosti inteligenčni kvocient ♪
  22.      inteligéntnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na inteligentnost: inteligentnostna stopnja / inteligentnostni test inteligenčni test ♦ psih. inteligentnostni količnik inteligenčni kvocient ♪
  23.      inteligêntski  in inteligéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inteligente; izobraženski: inteligentski poklici; inteligentska družba / inteligentska plast ♪
  24.      inténcijski  tudi intencíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) nanašajoč se na intencijo: intencijski vplivi / intencijska knjiga knjiga z vpisanimi (mašnimi) intencijami ♪
  25.      intencionálnost  -i ž (ȃ) 1. knjiž. lastnost intencionalnega: intencionalnost raziskovanja 2. filoz. usmerjenost, naravnanost zavesti k predmetu spoznavanja: Husserlova ideja intencionalnosti / intencionalnost zavesti ♪

   17.601 17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA