Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.576-17.600)


  1.      indosát  -a m (ȃ) fin. indosatar ♪
  2.      indosatár  -ja m (ā) fin. oseba, na katero se indosira ♪
  3.      indosírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico ♪
  4.      indukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: indukcijski dokaz / indukcijska metoda induktivna metoda / indukcijski motor motor na izmenični električni tok; indukcijski števec števec, ki deluje na izmenični električni tok; indukcijsko segrevanje ♪
  5.      induktívnost  -i ž (ȋ) fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost ♪
  6.      industriálec  -lca m (ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrialec ♪
  7.      industriálen  -lna -o prid. (ȃ) star. industrijski: industrialni razvoj / industrialni kraji; industrialna dežela ♪
  8.      industrializácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje ♪
  9.      industrialízem  -zma m (ȋ) ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem ♪
  10.      industrializíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti ♪
  11.      industrializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se naglo industrializira / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira // uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje industrializíran -a -o: industrializirani kraji; sodobni industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo ♦ grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli ♪
  12.      industríja  -e ž (ȋ) 1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn / kapitalistična, socialistična industrija / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa 2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema / Industrija motornih vozil Novo mesto ◊ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču ♪
  13.      industríjec  -jca m (ȋ) v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrijec; kapital industrijcev ♪
  14.      industríjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na industrijo: a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme // namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje ◊ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno ♪
  15.      inêrtnost  -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti ♪
  16.      infámnost  -i ž (ȃ) knjiž., redko nesramnost, brezobzirnost: njegovih infamnosti so imeli že dovolj ♪
  17.      infanteríjski  -a -o prid. (ȋ) zastar. pehoten: infanterijski boji / infanterijsko orožje ♪
  18.      infanteríst  -a m (ȋ) zastar. vojak pehotne enote; pešak: infanteristi so le počasi napredovali ♪
  19.      infantílnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. otročjost, nezrelost: zelo težko prenašajo njeno infantilnost / infantilnost orisanih likov 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševna in telesna infantilnost / znaki infantilnosti ♪
  20.      infekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.: pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki ♪
  21.      infekcióznost  -i ž (ọ̑) med. lastnost infekcioznega človeka: bolnika so izolirali zaradi njegove infekcioznosti / infekcioznost snovi ♪
  22.      inferiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. manjvrednost: ob njem se je zavedal svoje intelektualne inferiornosti / občutek inferiornosti / šef mu nikoli ni dal čutiti njegove inferiornosti podrejenosti ♪
  23.      infíks  -a m (ȋ) lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: infiksi in prefiksi ♪
  24.      infiltracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na infiltracijo: infiltracijska politika ◊ med. infiltracijska anestezija anestezija z vbrizganjem anestetika v tkivo; voj. infiltracijske čete ♪
  25.      inflacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inflacijo: inflacijski pojavi; inflacijski pritisk na cene; inflacijske posledice / inflacijski dobiček; inflacijske špekulacije / inflacijsko žarišče inflacíjsko prisl.: inflacijsko pomnožiti denarni obtok ♪

   17.451 17.476 17.501 17.526 17.551 17.576 17.601 17.626 17.651 17.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA