Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.564-17.588)



  1.      individualístičen  -čna -o prid. (í) 1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje 2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja
  2.      individualístka  -e ž () ženska oblika od individualist: ne more se sprijazniti s tem, ker je individualistka
  3.      individuálnost  -i ž () 1. lastnost, značilnost individualnega: individualnost njegovega problema terja drugačno rešitev / individualnost umetniškega izražanja, jezika, sloga / narodna individualnost neodvisnost, samostojnost / poudarjati individualnost značajev posebnost 2. knjiž. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik; osebnost: izgubiti, ohraniti svojo individualnost; spoštovati človekovo individualnost; pesniška, umetniška individualnost; svoboda individualnosti // človek s temi lastnostmi, značilnostmi: on je izrazita, močna individualnost
  4.      índoevropeíst  -a m (-) strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti
  5.      índoevropeístika  -e ž (-í) veda o indoevropskih jezikih: razprave iz indoevropeistike / diplomirati iz indoevropeistike in slavistike
  6.      índoevrópski  -a -o prid. (-ọ̑) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki
  7.      índoevrópščina  -e ž (-ọ̑) lingv. indoevropski prajezik
  8.      índogermaníst  -a m (-) lingv. indoevropeist
  9.      índogermánski  -a -o prid. (-) lingv. indoevropski: indogermanski jeziki
  10.      indonézijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Indonezijce ali Indonezijo: indonezijski jeziki / indonezijski otoki
  11.      indosamènt  -ênta m ( é) fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta
  12.      indosánt  -a m (ā á) fin. kdor indosira
  13.      indosát  -a m () fin. indosatar
  14.      indosatár  -ja m (ā) fin. oseba, na katero se indosira
  15.      indosírati  -am dov. in nedov. () fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico
  16.      indukcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na indukcijo: indukcijski dokaz / indukcijska metoda induktivna metoda / indukcijski motor motor na izmenični električni tok; indukcijski števec števec, ki deluje na izmenični električni tok; indukcijsko segrevanje
  17.      induktívnost  -i ž () fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost
  18.      industriálec  -lca m () v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrialec
  19.      industriálen  -lna -o prid. () star. industrijski: industrialni razvoj / industrialni kraji; industrialna dežela
  20.      industrializácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje
  21.      industrialízem  -zma m () ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
  22.      industrializíranost  -i ž () lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti
  23.      industrializírati  -am nedov. in dov. () uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se naglo industrializira / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira // uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje industrializíran -a -o: industrializirani kraji; sodobni industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo ♦ grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli
  24.      industríja  -e ž () 1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn / kapitalistična, socialistična industrija / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa 2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema / Industrija motornih vozil Novo mesto ◊ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču
  25.      industríjec  -jca m () v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrijec; kapital industrijcev

   17.439 17.464 17.489 17.514 17.539 17.564 17.589 17.614 17.639 17.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA