Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.539-17.563)



  1.      incésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na incest; krvoskrunski: roman o incestni ljubezni; incestna čustva ♦ vet. incestna reja
  2.      incestuózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje
  3.      indantrénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od indantren: indantrenska barva; indantrenska barvila
  4.      ìndecéntnost  -i ž (-ẹ̑) knjiž., redko nespodobno, neprimerno vedenje: žalila jih je njegova indecentnost
  5.      índeks  -a m () 1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati 2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov 3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks 4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkovantr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov
  6.      índeksen  -sna -o prid. () nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks
  7.      indeksírati  -am dov. in nedov. () elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov: indeksirati podatke indeksíran -a -o: indeksirana spremenljivka
  8.      independentíst  -a m () publ. pripadnik gibanja za politično, ozemeljsko neodvisnost, zlasti na Tržaškem: italijanski independentisti
  9.      ìndeterminíranost  -i ž (-) knjiž. nedoločenost, neopredeljenost: časovna indeterminiranost dogodka; indeterminiranost pojavov / indeterminiranost zavesti in volje
  10.      ìndeterminíst  -a m (-) pristaš indeterminizma: boj med indeterministi in deterministi
  11.      ìndeterminístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na indeterminizem: indeterministični nauk / indeterministično stališče
  12.      indiferentíst  -a m () knjiž. indiferenten človek: politični indiferentist
  13.      indiferéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila // ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela ♦ rel. verska indiferentnost
  14.      índigast  -a -o prid. () po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje
  15.      indijánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnimmeteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva
  16.      índijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž ◊ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo
  17.      índijščina  -e ž (í) indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
  18.      indikátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata
  19.      indikatrísa  -e ž () min. lik, ki kaže stopnjo lastnosti kake snovi v vseh smereh: optična indikatrisa
  20.      ìndiskrecíja  -e ž (-) knjiž. indiskretnost: obsojali so njegovo indiskrecijo / zagrešiti indiskrecijo
  21.      ìndiskréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno ìndiskrétno prisl.: indiskretno namigovati, poročati, pripovedovati
  22.      ìndiskrétnost  -i ž (-ẹ̑) 1. lastnost, značilnost indiskretnega človeka: prizadela ga je njena indiskretnost; nesramna indiskretnost 2. indiskretno dejanje: zagrešil je grdo indiskretnost
  23.      ìndisponíran  -a -o prid. (-) ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj, nerazpoložen: tenorist je bil nekoliko indisponiran; za vožnjo je bil tega dne močno indisponiran / tekmovalec je bil indisponiran ∙ imel je malo vročine in je bil indisponiran se ni dobro počutil
  24.      ìndispozícija  -e ž (-í) knjiž. nerazpoloženje, slabo počutje: pri včerajšnji predstavi je bila opazna pevčeva trenutna indispozicija
  25.      individualíst  -a m () 1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualist je, zato se ne vživi v skupne probleme / slabš. samo nase misli, je izrazit individualist sebičnež, egoist 2. pristaš individualizma: individualisti in kolektivisti

   17.414 17.439 17.464 17.489 17.514 17.539 17.564 17.589 17.614 17.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA