Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (17.439-17.463) 
- igríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica ♪
- igríški -a -o (ȋ) pridevnik od igrišče: igriške priprave ♪
- igrívost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost ♪
- ígrski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger ♪
- íhtast -a -o prid. (ȋ) ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje íhtasto prisl.: vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla ♪
- íhtavost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu ♪
- íhtiti se -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪
- ihtívost -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost ♪
- ijékavski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje ♪
- ijékavščina -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat ♪
- íjevski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev ♪
- íkavski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
- íkavščina -e ž (ȋ) lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat ♪
- ikonobórstvo -a s (ọ̑) zgod. ikonoklazem ♪
- ikonográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva ♪
- ikonoklást -a m (ȃ) zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni ♪
- ikonoklástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi ♪
- ikonopísec -sca m (ȋ) um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci ♪
- ikonoskóp tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah ♪
- ikonostás -a m (ȃ) v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas ♪
- ikónski -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo ♪
- íkrast -a -o prid. (í) ikrav: ikrasto meso ♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram ♪
- íkravost -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa ♪
- ikríti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž., redko drstiti se: postrvi se ikrijo ♪
- íks neskl. pril. (ȋ) ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x ♪
17.314 17.339 17.364 17.389 17.414 17.439 17.464 17.489 17.514 17.539