Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (17.439-17.463)



  1.      igríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica
  2.      igríški  -a -o () pridevnik od igrišče: igriške priprave
  3.      igrívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost
  4.      ígrski  -a -o prid. () nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger
  5.      íhtast  -a -o prid. () ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje íhtasto prisl.: vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla
  6.      íhtavost  -i ž () lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu
  7.      íhtiti se  -im se nedov.) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti
  8.      ihtívost  -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost
  9.      ijékavski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje
  10.      ijékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat
  11.      íjevski  -a -o prid. () lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev
  12.      íkavski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje
  13.      íkavščina  -e ž () lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat
  14.      ikonobórstvo  -a s (ọ̑) zgod. ikonoklazem
  15.      ikonográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva
  16.      ikonoklást  -a m () zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni
  17.      ikonoklástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi
  18.      ikonopísec  -sca m () um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci
  19.      ikonoskóp  tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah
  20.      ikonostás  -a m () v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas
  21.      ikónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo
  22.      íkrast  -a -o prid. (í) ikrav: ikrasto meso ♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram
  23.      íkravost  -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa
  24.      ikríti se  -ím se nedov. ( í) knjiž., redko drstiti se: postrvi se ikrijo
  25.      íks  neskl. pril. () ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x

   17.314 17.339 17.364 17.389 17.414 17.439 17.464 17.489 17.514 17.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA