Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (1.739-1.763)


  1.      sfrfoléti  -ím dov. (ẹ́ í) sfrleti: škrjanček sfrfoli pod nebo ♪
  2.      sfrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala // frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla ♪
  3.      sfrfotávati  -am nedov. (ȃ) večkrat, v presledkih sfrfotati: kanarček sfrfotava v kletki ♪
  4.      sfrfráti  -ám dov. (á ȃ) redko sfrfotati: race so sfrfrale z ribnika ● ekspr. besede je kar sfrfrala hitro, površno izgovorila ♪
  5.      sfrizírati  -am dov. (ȋ) strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska ♪
  6.      sfŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. skodrati, naviti: sfrkati in počesati lase; lasje se sfrkajo / listje se je sfrkalo ♪
  7.      sfŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
  8.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
  9.      sfrotírati  -am dov. (ȋ) zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju ♪
  10.      sfumáto  -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika ♪
  11.      sgraffíto  -a [-afi-] m (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu // slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti ♪
  12.      shajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov ♪
  13.      shájanje  -a s (ȃ) glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje ♪
  14.      shájati  -am nedov. (ā) nar. vzhajati, naraščati: testo že shaja shájan -a -o: premalo shajan kruh; shajano testo ♪
  15.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  16.      shájati se  -am se nedov. (ȃ) večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu ♪
  17.      shake  ples gl. šejk ♪
  18.      shakespearológ  -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa ♪
  19.      shakespearologíja  -e [šekspir-] ž (ȋ) raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji ♪
  20.      shakespearoslóvec  -vca [šekspir-] m (ọ̑) shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev ♪
  21.      shakespearski  -a -o [šékspir-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Shakespearu: shakespearsko pojmovanje tragike ♪
  22.      shawovski  -a -o [šójev-] prid. (ọ̑) tak kot pri Shawu: shawovska komedija ♪
  23.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
  24.      shemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema shemátično prisl.: shematično prikazati delovanje stroja ♪
  25.      shemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost shematičnega: shematičnost skice / ekspr. shematičnost in nedodelanost predloga / ekspr. za njegovo ustvarjanje je značilna shematičnost ♪

   1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789 1.814 1.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA