Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (17.014-17.038) 
- hímnus -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
- hinávski -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
- hinávstvo -a s (ȃ) hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo ♪
- hinávščina -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
- hinávščiti -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
- híndujski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj ♪
- hipêrbolski -a -o (é) pridevnik od hiperbola 1: hiperbolska os; hiperbolsko gorišče ♪
- hiperestezíja -e ž (ȋ) med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože ♪
- hiperplástičen -čna -o (á) pridevnik od hiperplazija: hiperplastično tkivo ♪
- hípersenzibilizácija -e ž (ȋ-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije ♪
- hípnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hipnega: hipnost sreče ♪
- hipnotizêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami ♪
- hipodrómski -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza ♪
- hipohóndrski -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje ♪
- hipokávst -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
- hipokorístikon tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
- hipokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih ♪
- hipokrítski -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
- hipoplástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina ♪
- hipostátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo ♪
- hipostáza -e ž (ȃ) 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma ♪
- hipostazírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi ♪
- hipotáksa -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
- hipotálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
- hipotétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage ♪
16.889 16.914 16.939 16.964 16.989 17.014 17.039 17.064 17.089 17.114