Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (1.701-1.725) 
- sežémati -am [sǝž in sež] nedov. (ẹ̑) knjiž. strnjevati, združevati: sežemati misli v sklepe ♪
- séženj -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje ♪
- séženjski -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge ♪
- sežéti -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
- sežétost -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti ♪
- sežgáti -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
- sežíg -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪
- sežigálen -lna -o [sǝž in sež] prid. (ȃ) nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken ♪
- sežigalíšče -a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem ♪
- sežigálnica -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
- sežíganje -a [sǝž in sež] s (ȋ) glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev ♪
- sežígati -am [sǝž in sež] nedov. (ȋ ȋ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo ∙ sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi // z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo ♪
- sežígen -gna -o [sǝž in sež] prid. (ȋ) nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva ♪
- sežvrkljáti -ám [sǝž in sež] dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca ♪
- sfabricírati -am dov. (ȋ) redko izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi ♪
- sfalerít -a m (ȋ) min. rudnina cinkov sulfid, cinkova svetlica ♪
- sfanatizírati -am dov. (ȋ) narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice sfanatizíran -a -o: sfanatiziran človek; politično sfanatiziran ♪
- sfantazírati -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ) ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala ♪
- sfašírati -am dov. (ȋ) pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel ♪
- sfén -a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit ♪
- sfêra -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova
čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
- sfêren -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
- sfêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
- sferoíd -a m (ȋ) geom. elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okoli osi, zlasti male ♪
- sfêrski -a -o prid. (ȇ) sferičen: sferski lik ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 
