Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.714-16.738)



  1.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi
  2.      gríčkast  -a -o prid. () ki ima veliko gričkov: gričkasta pokrajina
  3.      grimása  -e ž () nav. ekspr. nenaravne, spačene poteze obraza: delati grimase; obraz se mu je v grozi spačil v bolestno grimaso; komična grimasa; grimasa strahu; opazoval je grimase na obrazih poslušalcev // nenaraven, spačen obraz: izpod šminke se reži njena starčevska grimasa; igralec si je izmislil nenavadno grimaso
  4.      grínjavost  -i ž () agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice; pršičavost: grinjavost čebel
  5.      gríntavost  -i ž (í) značilnost grintavega: grintavost hrušk, trte
  6.      grísti  grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprejekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
  7.      grívast  -a -o prid. (í) 1. ki ima (dolgo, gosto) grivo: spodaj so se pasli grivasti konji / zagledal je fantovo grivasto glavo / grivasti valovi 2. podoben grivi: grivasti lasje; nabirala je podleske med grivasto travo
  8.      gríviti se  -im se nedov.) knjiž., redko, navadno v zvezi z val, voda na vrhu se vihati, peniti: bil je velik vihar in valovi so se grivili
  9.      grížast 1 -a -o prid. () 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves // siten, čemeren: ne bodi tako grižast 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci ♦ čeb. grižasta čebela
  10.      grížast 2 -a -o () pridevnik od griža2: k posestvu spada veliko grižastega sveta
  11.      grížavost  -i ž () obolelost za grižo: med vojaki je bila grižavost pogostna / grižavost čebel
  12.      gŕlast  -a -o prid. (ŕ) grlat: grlasta posoda
  13.      grmádast  -a -o prid. (ā) podoben grmadi: grmadasti oblaki / ekspr. komaj je spravil svoje grmadasto telo skozi vrata
  14.      grmádnost  -i ž () ekspr., redko lastnost, značilnost grmadnega: grmadnost oblakov / prestrašil se je grmadnosti nove učne snovi
  15.      gŕmast  -a -o prid. () podoben grmu: grmasta rastlina / ekspr. grmasta brada; grmaste obrvi gŕmasto prisl.: grmasto razrasla drevesa
  16.      grmíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet
  17.      grmíšče  -a s (í) svet, porasel z grmovjem: melioracija grmišč in pašnikov
  18.      grmóvščica  -e ž (ọ̑) zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix
  19.      grmúša  -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi
  20.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
  21.      grobárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino
  22.      grobárstvo  -a s () opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu
  23.      grobijánski  -a -o prid. () ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati
  24.      grobijánstvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom
  25.      grobíšče  -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob

   16.589 16.614 16.639 16.664 16.689 16.714 16.739 16.764 16.789 16.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA