Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (16.676-16.700) ![](arw_left.gif)
- grboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
- grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
- gŕčast -a -o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke // podoben grči: grčast izrastek 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave ♪
- gŕčavost -i ž (ŕ) lastnost, značilnost grčavega: grčavost lesa; stopnja grčavosti / njegova gorenjska grčavost ♪
- grdávs -a m (ȃ) slabš., redko grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov ♪
- grdávš tudi grdávž -a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi ♪
- grdávš -i ž (ȃ) redko grdoba, grdež: katera grdavš mi je strgala knjigo ♪
- grdávščina -e ž (ȃ) ekspr., redko grdobija: očitala mu je vse grdavščine ♪
- grdoglédost -i ž (ẹ̄) značilnost grdogledega človeka ♪
- gŕdost -i ž (ŕ) grdota: grd je, vendar mu grdost pristoji; občutiti lepoto in grdost; grdost kasarniških blokov / grdost značaja / zopet si bo izmislil novo grdost ♪
- grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
- grebénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
- grebenúša -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
- grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é) 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti // izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom 2. spravljati na kup: cestar grebe blato 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist ♪
- grecíst -a m (ȋ) strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa ♪
- grêdast 1 -a -o (é) pridevnik od greda, tram: soba z gredastim stropom ♪
- grêdast 2 -a -o (é) pridevnik od greda, zemlja: gredasto poljedelstvo na Japonskem ♪
- gredéše -déš ž mn. (ẹ́ ẹ̑) obrt. gradaše ♪
- greenwiški -a -o [gríni-] prid. (ȋ) nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu: greenwiška astronomska opazovalnica ♦ geogr. greenwiški čas krajevni čas v Greenwichu, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; greenwiški poldnevnik poldnevnik, ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ♪
- gregorijánski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki ♪
- grehôtnost -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti ♪
- grenadírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na grenadirje: grenadirska uniforma / grenadirski polk ♪
- grénkast in grênkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) nekoliko grenek: mleko z grenkastim okusom / odgovorila je z grenkastim nasmehom ♪
- grénkljast in grênkljast -a -o prid. (ẹ̑; ē) grenkast, grenkljat: repa je grenkljastega okusa ♪
- grenkôbnost -i ž (ó) lastnost, značilnost grenkobnega: grenkobnost pijače ♪
16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776