Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (16.664-16.688) 
- grávis -a m (ȃ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec ♪
- gravitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
- grazióso [graciozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja ljubko, gibko ♪
- grbánčast -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: imel je grbančast obraz; grbančasta roka / hruška je bila že suha in grbančasta ♪
- grbánjast -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
- gŕbast -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
- gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
- grbavínast -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: z grbavinaste ceste je zavila na ozko pot; grbavinasta tla ♪
- gŕbavost -i ž (ŕ) značilnost grbavega človeka: trpel je zaradi svoje grbavosti ♪
- gŕbičast -a -o prid. (ŕ) poln grbic, izrastkov: grbičasto rogovje ♪
- grbínast -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki ♪
- grbonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ♪
- grboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
- grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
- gŕčast -a -o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke // podoben grči: grčast izrastek 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave ♪
- gŕčavost -i ž (ŕ) lastnost, značilnost grčavega: grčavost lesa; stopnja grčavosti / njegova gorenjska grčavost ♪
- grdávs -a m (ȃ) slabš., redko grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov ♪
- grdávš tudi grdávž -a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi ♪
- grdávš -i ž (ȃ) redko grdoba, grdež: katera grdavš mi je strgala knjigo ♪
- grdávščina -e ž (ȃ) ekspr., redko grdobija: očitala mu je vse grdavščine ♪
- grdoglédost -i ž (ẹ̄) značilnost grdogledega človeka ♪
- gŕdost -i ž (ŕ) grdota: grd je, vendar mu grdost pristoji; občutiti lepoto in grdost; grdost kasarniških blokov / grdost značaja / zopet si bo izmislil novo grdost ♪
- grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
- grebénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
- grebenúša -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
16.539 16.564 16.589 16.614 16.639 16.664 16.689 16.714 16.739 16.764