Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.476-16.500)


  1.      gospódnji  -a -e prid. (ọ̑) zastar. gospodov: čistila je gospodnjo obleko ♪
  2.      gospódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664 ♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
  3.      gospodoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor gospoduje: našo zemljo so izkoriščali tuji gospodovalci ♪
  4.      gospodoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna gospodoválno prisl.: gospodovalno nastopati ♪
  5.      gospodoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gospodovalec ♪
  6.      gospodoválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost gospodovalnega človeka: odbil jo je s svojo gospodovalnostjo ♪
  7.      gospodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od gospodovati: težnje po gospodovanju ♪
  8.      gospodováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, izvajati oblast: tu je gospodoval mogočen graščak; po naših deželah so gospodovali tujci; z železno roko je gospodoval nad služabniki / gospodovati svojim čustvom obvladovati jih, imeti jih v oblasti / razum gospoduje nad srcem je v premoči, prevladuje; pren. mogočno zidovje gospoduje nad dolino 2. biti splošno razširjen: taka miselnost je gospodovala takrat med inteligenco / v tistih časih je gospodovala po teh krajih huda lakota 3. zastar. biti gospodar, gospodariti: na posestvu še vedno gospoduje oče gospodujóč -a -e: imel je gospodujoč položaj; gospodujoča vloga kapitala ♪
  9.      gospója  -e ž (ọ̑) zastar. gospa: gospoja Katarina / njegova gospoja je bolna / to je prava gospoja ♪
  10.      gospójnica  -e ž (ọ̑) zastar., v zvezah: mala gospojnica praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; velika gospojnica praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren ♪
  11.      góspon  -a m (ọ̑) nar. gospod: A kje so vaš gospon oče? (M. Kranjec) ♪
  12.      gospôska  in gospóska -e ž (ó; ọ́) star. predstavniki oblasti, oblast: gosposka je krivce ostro sodila / bili so podložni graščinski gosposki; cerkvena, posvetna gosposka ♪
  13.      gospôski  -a -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na gospode ali gospodo: a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ∙ star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko 2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo gospôsko prisl.: nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil gospôski -a -o sam.: poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov ♪
  14.      gospôskost  -i ž (ó) gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja ♪
  15.      gospostvažêljnost  -i ž (é) želja, težnja po gospostvu: gospostvaželjnost okupatorja / odveč mu je njena brezobzirnost in gospostvaželjnost ♪
  16.      gospóstven  tudi gospôstven -a -o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj ♪
  17.      gospóstvo  tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž. 1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo ♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota 2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva; gospostvo vladajočega razreda / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč ♪
  18.      gospôstvo  -a s (ó) gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu ♪
  19.      gosposvétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje ♪
  20.      gospóšček  -čka m (ọ̑) knjiž. domišljav človek, gizdalin: gospošček je, a to mu je v krvi ♪
  21.      gospóščina  tudi gospôščina -e ž (ọ̄; ó) 1. zastar. gosposka: gospoščina je nalagala velike davke / deželska gospoščina / jara gospoščina jara gospoda 2. do odprave tlačanstva posestvo zemljiškega gospoda: graščak se je vrnil na svojo gospoščino; oskrbnik gospoščine // podložniške dajatve zemljiškemu gospodu: pobirati gospoščino ♪
  22.      gospôščina  -e ž (ó) gosposkost: z obleko je hotela pokazati svojo gospoščino / njena gospoščina mu je bila tuja in zoprna ♪
  23.      gospóščinski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na posestvo zemljiškega gospoda: lovili so v gospoščinskem gozdu; gospoščinska zemlja ♪
  24.      gòst  gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost ∙ povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; redko večkrat je pri njih v gostih v gosteh 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje republike; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja ♪
  25.      góst  -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno ◊ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem ♪

   16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA