Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.414-16.438)


  1.      gôrstvo  -a s (ȏ) v zaključeno celoto povezana gorovja: nastajanje novih gorstev / Dinarsko gorstvo ♪
  2.      gorščák  -a m (á) gorjanec: švicarski gorščaki; zdrava kri gorščakov ♪
  3.      górščina  -e ž (ọ̑) zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt ali vino: dajati, pobirati gorščino; odprava gorščine ♪
  4.      górščnik  -a m (ọ̑) zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus ♪
  5.      górši  -a -e prid. (ọ̑) zastar. 1. slabši, hujši: znašel se je sredi najgoršega boja; bil je najgorši učenec v razredu 2. lepši: bila je zala, da ni bilo gorše od nje // boljši: njegovi konji so lepši in gorši; dober kosec je, a sosed je še gorši; prim. gorji ♪
  6.      gós  -í ž (ọ̑) 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu ♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis 2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos ♪
  7.      gosák  -a m (á) gosji samec: spekli so velikega gosaka ♪
  8.      góseln  -a -o [sǝl] (ọ̑) pridevnik od gosli: goselni lok ♪
  9.      góselnik  -a [sǝl] m (ọ̑) redko škatla za violino: črn goselnik ♪
  10.      gosénica  -e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic ◊ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja ♪
  11.      goséničar  -ja m (ẹ̑) 1. motorno vozilo z gosenicami: oklopni, transportni goseničar; traktor goseničar; sprejmemo več traktoristov za delo z goseničarji 2. zool. žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice in jih tako uničuje, Apanteles: kapusov goseničar ♪
  12.      goséničarka  -e ž (ẹ̑) zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina ♪
  13.      goséničast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben gosenici: goseničasta oblika ♦ tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge ♪
  14.      goséničav  -a -o prid. (ẹ̑) redko poln gosenic: letos je zelje goseničavo ♪
  15.      goséničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: gosenična kislina / gosenično vozilo ♪
  16.      goséničji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor ♪
  17.      gosinják  in gosínjak -a m (á; ȋ) zaprt prostor za gosi ♪
  18.      gósji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na gosi: gosja mast; gosja jajca; gosja jetra zelo cenijo; gosje perje / služila je kot gosja pastirica / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim ◊ bot. gosja trava plazeča se zdravilna rastlina peščenih tal z zlato rumenimi cveti, Potentilla anserina ♪
  19.      góska  -e ž (ọ̑) manjšalnica od gos: za gosjo stopa vrsta gosk / ekspr. debela, mastna goska / pusti jo pri miru, to je čisto navadna goska ♪
  20.      góskica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od gos ali goska: gos z mladimi goskicami / ekspr. jedli smo fino pitano goskico / gosposke goskice so se sprehajale po vrtu ♪
  21.      gosláč  -a m (á) star. violinist: vzela je goslača, ki je igral po gostilnah; slavni goslač Paganini ♪
  22.      góslanje  -a s (ọ̑) glagolnik od goslati: goslanje mu ne gre od rok ♪
  23.      goslár  tudi góslar -ja m (á; ọ̑) star. 1. izdelovalec violin: bil je mizar, zdaj pa je že več let goslar 2. violinist: v sobi so se vadili goslarji // guslar: goslarji in narodni pevci so razglašali čast njegovega imena ♪
  24.      gosláriti  -im nedov. (á ȃ) star. igrati (na) violino: hodil je goslarit po vaseh ♪
  25.      góslati  -am nedov. (ọ̑) star. igrati (na) violino: goslal je in pel ♪

   16.289 16.314 16.339 16.364 16.389 16.414 16.439 16.464 16.489 16.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA