Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (16.389-16.413) 
- gorénjstvo -a s (ẹ̄) lastnosti, značilnosti Gorenjcev ali Gorenjske: elementi gorenjstva v Finžgarjevih delih ♪
- gorénjščina -e ž (ẹ́) gorenjsko narečje: govoriti gorenjščino; posebnosti gorenjščine ♪
- gorést -i ž (ẹ̑) knjiž. trpka duševna bolečina; bridkost: do dna smo okusili vso gorest; z gorestjo v srcu gleda sinovo ravnanje; globoka, grenka gorest; gorest odhoda, spomina ♪
- gorgónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tak kot pri gorgoni: gorgonski obraz ♪
- gorílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorilo: gorilski mladiči ♪
- goríšče -a s (í) 1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče 2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču 3. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: gorišče elipse, krivulje, parabole 4. knjiž. središče, center: gorišče vprašanja; biti v gorišču zanimanja ♪
- goríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorišče: goriščni prostor / goriščna razdalja razdalja od leče do gorišča / goriščni krog hiperbole krog, katerega diametralni točki sta gorišči ♪
- goríščnica -e ž (ȋ) fot. goriščna razdalja: goriščnica fotografskega objektiva; leča z dvema goriščnicama ♪
- goríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gorico: goriške češnje / goriška grofija ♪
- gorjáčarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gorjačarje: gorjačarsko vedenje / gorjačarski ton kritike ♪
- gorjánski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na gorjance ali gorato pokrajino: gorjanski kmet; trda gorjanska zemlja / obut je bil v težke gorjanske čevlje / gorjanske navade; gorjanska neotesanost gorjánsko prisl.: gorjansko okovana palica; čisto po gorjansko se obnaša nerodno, neuglajeno ♪
- gorjúpost -i ž (ū) knjiž. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenkost: obšla jo je gorjupost / okusil je gorjupost življenja ♪
- gorjúša -e ž (ú) bot., v zvezi morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima ♪
- gorjúšica -e ž (ú) bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice ♪
- gorjúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Gorjuše: gorjuška pipa / gorjuška čedra ♪
- gorljívost -i ž (í) lastnost gorljivega: vnetljivost in gorljivost nekaterih snovi ♪
- gorníški -a -o prid. (ȋ) knjiž. planinski, alpinističen: gorniška odprava na Himalajo; za seboj ima trdo gorniško šolo v domačih in tujih gorah ♪
- gorníštvo -a s (ȋ) knjiž. planinstvo, alpinistika: ukvarjati se z gorništvom; zgodovina slovenskega gorništva ♪
- górnještájerski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske: zaigrali so gornještajersko polko / gornještajerska noša ♪
- goropís -a m (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija ♪
- goropísen -sna -o prid. (ȋ) geogr. orografski: goropisni prikaz ♪
- gorostás -a m (ȃ) star. velikan, orjak: zrasel je v pravega gorostasa ♪
- gorostásen -sna -o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa // ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor strahoten, grozoten ♪
- gorostásnost -i ž (ā) star. kar je nemogoče, neverjetno: takšnih gorostasnosti ni mogel več poslušati / doživel je hude gorostasnosti strahote, grozote ♪
- gôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave ◊ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki
daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki ♪
16.264 16.289 16.314 16.339 16.364 16.389 16.414 16.439 16.464 16.489