Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.351-16.375)


  1.      gólgotski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot ♪
  2.      golíšče  -a s (í) gozd. kraj, prostor, kjer se hlodom odstranjuje lubje: stala sta na golišču sredi kupov lubja ♪
  3.      goljufívost  -i ž (í) lastnost goljufivega človeka: zagovarjal se je zaradi goljufivosti ♪
  4.      goljúfnost  -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
  5.      golóbarstvo  -a s (ọ̑) ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo ♪
  6.      golóbčkati se  -am se nedov. (ọ̑) ekspr. poljubljati se, ljubkovati se: zaljubljenca sta se golobčkala ♪
  7.      golomíšenje  -a s (ȋ) glagolnik od golomišiti: povej odkrito, brez golomišenja / dovolj mi je že golomišenja tod okoli ♪
  8.      golomíšiti  -im nedov. (í ȋ) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog ♪
  9.      golopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi ♪
  10.      golosèk  in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo ♪
  11.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae ♪
  12.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil ♪
  13.      gólsniti  -em [u̯s] dov. (ọ́ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem ♪
  14.      gólša  -e [u̯š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami ♪
  15.      gólšar  -ja [u̯š] m (ọ̑) 1. golob z zelo razvito golšo: sivi golšarji 2. ekspr. kdor ima golšo: v tem kraju je precej golšarjev ♪
  16.      gólšarica  -e [u̯š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae ♪
  17.      gólšast  -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska ♪
  18.      gólšav  -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšav otrok ♪
  19.      gólšavec  -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
  20.      gólšavka  -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo ♪
  21.      gólšavost  -i [u̯š] ž (ọ́) bolezensko povečanje žleze ščitnice: preprečevanje golšavosti ♪
  22.      gólšec  -šca [u̯š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec ♪
  23.      gólšen  -šna -o [u̯š] (ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo ♪
  24.      góltniški  -a -o [u̯t] (ọ̑) pridevnik od goltnik: goltniški glasovi ♪
  25.      góltnost  -i [u̯t] ž (ọ̄) slabš., redko požrešnost: vsi so ga poznali po njegovi goltnosti ♪

   16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA