Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.326-16.350)


  1.      góbčast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima velik gobec: gobčast pes ♪
  2.      gobelinski  -a -o [-belín- tudi -blên-] prid. (ȋ; ȇ) nanašajoč se na gobelin: gobelinske delavnice ♦ obrt. gobelinski vbodi vbodi, ki posnemajo tkalsko tehniko pri gobelinu ♪
  3.      gobezdáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški ♪
  4.      gobezdávost  -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪
  5.      gobíšče  -a s (í) redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe: v gozdu je naletel na gobišče ♪
  6.      goboznánstvo  -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
  7.      gódbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti ♪
  8.      gódčevski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na godce: godčevske, vojaške pesmi / bil je godčevske narave ♪
  9.      gódčevstvo  -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese ♪
  10.      godíšče  -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče ♪
  11.      godíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav ● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala ♪
  12.      gódljast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben godlji: godljasto vino / umazana godljasta voda ♪
  13.      godníti se  -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪
  14.      gódnost  tudi gôdnost -i ž (ọ́; ó) lastnost godnega: godnost plodu; godnost zemlje / godnost za možitev ♪
  15.      godóvniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godovnik: godovniški kolač ♪
  16.      godrnjávost  -i ž (á) lastnost godrnjavega človeka: bil je znan po svoji godrnjavosti / v hipu ga je minila vsa godrnjavost ♪
  17.      godrnjávs  -a m (ȃ) ekspr. godrnjavec, godrnjač: je nepoboljšljiv godrnjavs; čemernež in večni godrnjavs ♪
  18.      godrnjávsati  -am nedov. (ȃ) ekspr. godrnjati: venomer je nekaj godrnjavsal ♪
  19.      goethejevski  -a -o [géte-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Goetheju: goethejevski stil / goethejevska tradicija ♪
  20.      gógoljevski  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri Gogolju: humoreska gogoljevskega tipa ♪
  21.      gojíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj goji: breskovo gojišče; zaprto umetno gojišče; gojišče fazanov, ostrig ♦ biol. gojišče bakterij ♪
  22.      goleníšče  -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem ♪
  23.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice ♪
  24.      golfíšče  -a s (í) redko igrišče za golf ♪
  25.      gólfski  -a -o (ọ̑) pridevnik od golf: golfsko igrišče ♪

   16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA