Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.314-16.338)


  1.      gnúsiti se  -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo ♪
  2.      gnúsnica  -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha ♪
  3.      gnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov ♪
  4.      gnúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati ♪
  5.      gnusôba  -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost ♪
  6.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
  7.      gnusôta  -e ž (ó) star. gnusoba: take gnusote še ni videl ♪
  8.      góbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobarje: v šoli imajo gobarski krožek / znani gobarski kraji ♪
  9.      góbarstvo  -a s (ọ̑) ukvarjanje z gobami: gobarstvo je dajalo dober zaslužek / zanimanje za gobarstvo ♪
  10.      góbast  -a -o prid. (ọ́) podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav ◊ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber, razširjen ob vrhu; gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; obrt. gobast kruh kruh z neprožno sredico góbasto prisl.: oblaki se gobasto širijo ♪
  11.      góbavost  -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
  12.      góbavski  -a -o (ọ́) pridevnik od gobavec: gobavski sanatorij ♪
  13.      góbčast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima velik gobec: gobčast pes ♪
  14.      gobelinski  -a -o [-belín- tudi -blên-] prid. (ȋ; ȇ) nanašajoč se na gobelin: gobelinske delavnice ♦ obrt. gobelinski vbodi vbodi, ki posnemajo tkalsko tehniko pri gobelinu ♪
  15.      gobezdáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški ♪
  16.      gobezdávost  -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪
  17.      gobíšče  -a s (í) redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe: v gozdu je naletel na gobišče ♪
  18.      goboznánstvo  -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
  19.      gódbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti ♪
  20.      gódčevski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na godce: godčevske, vojaške pesmi / bil je godčevske narave ♪
  21.      gódčevstvo  -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese ♪
  22.      godíšče  -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče ♪
  23.      godíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav ● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala ♪
  24.      gódljast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben godlji: godljasto vino / umazana godljasta voda ♪
  25.      godníti se  -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪

   16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339 16.364 16.389 16.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA