Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (16.251-16.275)
- glístnica -e ž (ȋ) nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič ♪
- glístnice -nic ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči ♪
- glístnik -a m (ȋ) bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa ♪
- glístovnica -e ž (í) bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris: prava glistovnica ♪
- gliščàv -áva -o prid. (ȁ á) redko glistav: gliščavo tele ♪
- gliščávost -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti ♪
- globalíst -a m (ȋ) ped. pristaš globalne metode pri pouku branja ♪
- globigerínski -a -o prid. (ȋ) geol., navadno v zvezi globigerinsko blato blatu podobna snov na morskem dnu iz lupinic odmrlih globigerin ♪
- globínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistva ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine
slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic ♪
- globokomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti ♪
- globokomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž. lastnost globokomiselnega človeka: s tem je potrdil svojo globokomiselnost / globokomiselnost razprave ♪
- globokomôrski -a -o prid. (ó) ki je v najglobljih predelih morja: raznovrstni globokomorski organizmi; globokomorsko življenje / globokomorsko raziskovanje ♦ petr. globokomorski glen; zool. globokomorske ribe ♪
- globokoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki ♪
- globokóst tudi globôkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost globokega: globokost brezna; globokost čustvovanja, sreče / pesnikova umetniška globokost / dojel je globokost njegovih besed; globokost izraza ♪
- globokoúmnost -i ž (ú) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: presenečala je njegova globokoumnost / globokoumnost razprave ♪
- glóbus -a m (ọ̑) krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo: vrteti globus; profesor je prinesel v razred velik globus / knjiž. veliko težkih vprašanj pretresa današnji globus človeštvo, ljudi ♪
- gloksínija -e ž (í) vrtn. lončna rastlina z velikimi žametastimi, odprtimi zvončastimi cveti, Sinningia hybrida ♪
- glósa -e ž (ọ̑) 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa ♪
- glosár -ja tudi glosárij -a m (á) 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem 2. slovar, navadno starejši ♪
- glosátor -ja m (ȃ) kdor piše glose: opombe neznanega glosatorja / ne moremo soglašati z nekaterimi glosatorji polemike; bil je najboljši glosator šahovskih partij ♦ jur. razlagalec rimskega prava z glosami v 12. in 13. stoletju ♪
- glosátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glosatorje: glosatorski zapiski neposrednih vtisov po branju; glosatorske opombe ♪
- glosína -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni, Glossina palpalis ♪
- glosíranje -a s (ȋ) glagolnik od glosirati: glosiranje teksta / za glosiranje primerna snov ♪
- glosírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. opremiti z glosami, opombami: glosirati verze; ironično glosirati 2. na kratko, navadno duhovito obravnavati kaj aktualnega: glosirati dnevne dogodke; samo bežno je glosiral politično usmerjenost države / revija je povabila udeležence, naj glosirajo posamezna stališča kongresa povedo svoje mnenje o njih glosíran -a -o: glosirana antologija pesmi ♪
- gluhonémost -i ž (ẹ̄) stanje gluhonemega človeka: slepota in gluhonemost ♪
16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351