Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (16.239-16.263) 
- glissándo [-isa-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom ♪
- glísta -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste ♪
- glístar -ja m (ȋ) rib. črvar ♪
- glístast -a -o prid. (í) podoben glisti: glistasta oblika telesa / ekspr. glistast mestni škric ♪
- glístav -a -o in glistàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki ima gliste: glistav otrok; glistav pes / glistavo blato ♪
- glístavec tudi glistávec -vca m (í; ȃ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev ♪
- glístavka tudi glistávka -e ž (í; ȃ) redko ženska, ki ima gliste ♪
- glístavost in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih ♪
- glíste glíst ž mn. (ȋ ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: na stropu so pritrjene gliste; vzeti polena z glist ♪
- glísten -tna -o (ȋ) pridevnik od glista 1: glistna zalega ♪
- glísti -i ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: sušiti drva na glistih ♪
- glistína -e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine ♪
- glístnica -e ž (ȋ) nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič ♪
- glístnice -nic ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči ♪
- glístnik -a m (ȋ) bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa ♪
- glístovnica -e ž (í) bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris: prava glistovnica ♪
- gliščàv -áva -o prid. (ȁ á) redko glistav: gliščavo tele ♪
- gliščávost -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti ♪
- globalíst -a m (ȋ) ped. pristaš globalne metode pri pouku branja ♪
- globigerínski -a -o prid. (ȋ) geol., navadno v zvezi globigerinsko blato blatu podobna snov na morskem dnu iz lupinic odmrlih globigerin ♪
- globínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistva ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine
slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic ♪
- globokomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti ♪
- globokomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž. lastnost globokomiselnega človeka: s tem je potrdil svojo globokomiselnost / globokomiselnost razprave ♪
- globokomôrski -a -o prid. (ó) ki je v najglobljih predelih morja: raznovrstni globokomorski organizmi; globokomorsko življenje / globokomorsko raziskovanje ♦ petr. globokomorski glen; zool. globokomorske ribe ♪
- globokoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki ♪
16.114 16.139 16.164 16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339