Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.239-16.263)



  1.      glissándo  [-isa-] prisl. () muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom
  2.      glísta  -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste
  3.      glístar  -ja m () rib. črvar
  4.      glístast  -a -o prid. (í) podoben glisti: glistasta oblika telesa / ekspr. glistast mestni škric
  5.      glístav  -a -o in glistàv -áva -o prid. (í; á) ki ima gliste: glistav otrok; glistav pes / glistavo blato
  6.      glístavec  tudi glistávec -vca m (í; ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev
  7.      glístavka  tudi glistávka -e ž (í; ) redko ženska, ki ima gliste
  8.      glístavost  in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih
  9.      glíste  glíst ž mn. ( ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: na stropu so pritrjene gliste; vzeti polena z glist
  10.      glísten  -tna -o () pridevnik od glista 1: glistna zalega
  11.      glísti  -i ž mn. () nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: sušiti drva na glistih
  12.      glistína  -e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine
  13.      glístnica  -e ž () nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič
  14.      glístnice  -nic ž mn. () nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči
  15.      glístnik  -a m () bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa
  16.      glístovnica  -e ž (í) bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris: prava glistovnica
  17.      gliščàv  -áva -o prid. ( á) redko glistav: gliščavo tele
  18.      gliščávost  -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti
  19.      globalíst  -a m () ped. pristaš globalne metode pri pouku branja
  20.      globigerínski  -a -o prid. () geol., navadno v zvezi globigerinsko blato blatu podobna snov na morskem dnu iz lupinic odmrlih globigerin
  21.      globínski  -a -o prid. () nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistvabiol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic
  22.      globokomíseln  -a -o [sǝl] prid. () knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti
  23.      globokomíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž. lastnost globokomiselnega človeka: s tem je potrdil svojo globokomiselnost / globokomiselnost razprave
  24.      globokomôrski  -a -o prid. (ó) ki je v najglobljih predelih morja: raznovrstni globokomorski organizmi; globokomorsko življenje / globokomorsko raziskovanje ♦ petr. globokomorski glen; zool. globokomorske ribe
  25.      globokoséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki

   16.114 16.139 16.164 16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA