Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.226-16.250)



  1.      gledalíški  -a -o prid. () nanašajoč se na gledališče: a) gledališki igralec; gledališka publika / gledališki abonma; gledališka predstava, vaja; gledališka sezona / širiti gledališko kulturo; živi samo za gledališko umetnost; uprizarjanje starejših gledaliških del / gledališki kritik, režiser / gledališka družina / gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela b) gledališki oder; gledališka dvorana / publ. gledališka hiša gledališče / ekspr. njena želja je nastopati na gledaliških deskah na gledališkem odru, v gledališču
  2.      gledálstvo  -a [s] s () gledalci: med gledalstvom je bilo veliko študentov
  3.      gledíšče  -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče: glede vrste problemov imamo podobna gledišča; izmenjati gledišča o najnovejših dogodkih; sprejeti, zastopati gledišče večine; priti do popolnoma enotnih, skupnih gledišč; gledišča v številnih osnovnih vprašanjih / s svojega gledišča ima prav 2. zastar. gledališče: iti v gledišče / veselje do gledišča
  4.      glembájevščina  -e ž () ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za Krleževe Glembajeve
  5.      glénast  -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda
  6.      gléštanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od gleštati 1: gleštanje volov
  7.      gléštati  -am nedov. (ẹ̑) nar. 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši
  8.      gléženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj
  9.      glicerínski  -a -o () pridevnik od glicerin: glicerinska krema; glicerinsko milo
  10.      glicínski  -a -o () pridevnik od glicin: glicinski preparati
  11.      glikogénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih
  12.      glínast  -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav
  13.      glíser  -ja m () motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji
  14.      glissándo  [-isa-] prisl. () muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom
  15.      glísta  -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste
  16.      glístar  -ja m () rib. črvar
  17.      glístast  -a -o prid. (í) podoben glisti: glistasta oblika telesa / ekspr. glistast mestni škric
  18.      glístav  -a -o in glistàv -áva -o prid. (í; á) ki ima gliste: glistav otrok; glistav pes / glistavo blato
  19.      glístavec  tudi glistávec -vca m (í; ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev
  20.      glístavka  tudi glistávka -e ž (í; ) redko ženska, ki ima gliste
  21.      glístavost  in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih
  22.      glíste  glíst ž mn. ( ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: na stropu so pritrjene gliste; vzeti polena z glist
  23.      glísten  -tna -o () pridevnik od glista 1: glistna zalega
  24.      glísti  -i ž mn. () nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: sušiti drva na glistih
  25.      glistína  -e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine

   16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA