Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.201-16.225)


  1.      glasoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na glasoslovje: glasoslovni zakoni; glasoslovna pravila ♪
  2.      glasoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. nauk o glasovih: glasoslovje in besedotvorje ♪
  3.      glasotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki tvori, oblikuje artikulirane glasove: glasotvorne prvine ♪
  4.      glasoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev ♪
  5.      glasoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasovanje: glasovalna pravica / glasovalne skrinjice so bile polne glasovnic; glasovalni listek glasovnica / publ., nav. slabš. glasovalni stroj vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
  6.      glasoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje ♪
  7.      glasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od glasovati: razveljaviti glasovanje; javno, tajno glasovanje; glasovanje o predlaganih kandidatih; glasovanje z dviganjem rok; izid glasovanja; zagotoviti pravico glasovanja / vzdržati se glasovanja; dati predlog na glasovanje ♪
  8.      glasováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok ♪
  9.      glasóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba zahteva, zlasti v sopranih, velik glasovni obseg; pevka z zavidljivo glasovno višino ♦ lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov; lit. glasovna figura posebej izbrani in uporabljeni glasovi za pesniško izražanje glasóvno prisl.: glasovno bleščeč ♪
  10.      glasovír  -ja in -a m (ȋ) zastar. klavir: igrati na glasovir ♪
  11.      glasovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. slovit, znan: glasovit učenjak; ustavil se je v glasoviti krčmi; glasovito ime ♪
  12.      glasóvje  -a s (ọ̑) več glasov, glasovi: glasovje slovenskega jezika ♪
  13.      glasóvnica  -e ž (ọ̑) listek, na katerega napiše glasovalec svojo odločitev ali mnenje: izpolniti, oddati glasovnico; voliti z glasovnicami; neveljavne glasovnice ♪
  14.      glavárstvo  -a s (ȃ) v stari Avstriji 1. urad okrajnega ali okrožnega glavarja: oditi na glavarstvo / okrajno, okrožno glavarstvo 2. naslov, dejavnost glavarjev: odrekel se je glavarstvu 3. ozemlje, ki pripada političnemu okraju: razglas so prebrali po celem glavarstvu ♪
  15.      glavíčast  tudi glávičast -a -o prid. (í; á) ki ima glavice: glavičasti žeblji ♦ bot. glavičasta plesen plesen, ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo ♪
  16.      glavíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se glaviči ♪
  17.      glavíti se  -ím se in gláviti se -im se nedov. (ȋ í; á ȃ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se že glavi ♪
  18.      glavníčast  -a -o prid. (í) nazobčan kakor glavnik: glavničasta črta ♦ arheol. glavničast vzorec ornament z ostro vrezanimi vzporednimi črtami, narejenimi z glavniku podobnim orodjem glavníčasto prisl.: glavničasto nazobčan ♪
  19.      glavníkarstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje glavnikov ♪
  20.      glavnostíčen  -čna -o prid. (ȋ) elektr. glavnovezen: glavnostični motor ♪
  21.      glavopŕsje  -a s (ȓ) zool. iz glave in oprsja zrasli del telesa rakov in pajkovcev: glavoprsje in zadek ♪
  22.      glavosèk  in glavosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku ♪
  23.      gledalíšče  -a s (í) 1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče; narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno gledališče / letno gledališče 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer razprodano vstopnice za predstavo ♪
  24.      gledalíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poslopje, prostor gledališča: gledališčni prostor; gledališčna akustika; gledališčna dvorana; star. gledališčna predstava gledališka ♪
  25.      gledalíščnik  -a m (ȋ) kdor se aktivno ukvarja z gledališko umetnostjo, zlasti igralec, režiser: za izvedbo drame so bili gledališčniki nagrajeni; gostovanje gledališčnikov; uspeh slovenskih gledališčnikov ♪

   16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA