Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (16.151-16.175)


  1.      gízdati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami ♪
  2.      gízdavost  in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost ♪
  3.      glaciolóški  -a -o prid. (ọ̑) geogr. nanašajoč se na glaciologe ali glaciologijo: glaciološke raziskave; glaciološka dognanja ♪
  4.      gladiátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gladiatorje: gladiatorsko orožje / gladiatorske igre ♪
  5.      gladiátorstvo  -a s (ȃ) kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo ♪
  6.      gladínski  -a -o (ȋ) pridevnik od gladina: gladinske razlike oceanov ♪
  7.      gladíšnik  -a m (ȋ) bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria ♪
  8.      gladkolás  in gladkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gladke, ravne lase: gladkolaso dekle ♪
  9.      gladkolásec  -sca m (ȃ) kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci ♪
  10.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj ♪
  11.      gládkosten  tudi gladkósten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura ♪
  12.      glagoljáš  -a m (á) katoliški duhovnik, ki opravlja bogoslužje v cerkveni slovanščini: dalmatinski glagoljaši ♪
  13.      glagoljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagoljaše ali glagoljaštvo: glagoljaške knjige / glagoljaški duhovnik glagoljaš ♪
  14.      glagoljáštvo  -a s (ȃ) dejavnost glagoljašev: glagoljaštvo v Dalmaciji ♪
  15.      glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪
  16.      glágolski 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici ♪
  17.      glás  -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče ◊ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku ♪
  18.      glásba  -e ž (ȃ) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: gojiti, proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / profesor glasbe; akademija za glasbo // glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist 2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu ◊ gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; muz. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba ♪
  19.      glásben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra ◊ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije glásbeno prisl.: glasbeno opremiti film ♪
  20.      glásbenica  -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z glasbo: izredna glasbenica ♪
  21.      glásbenik  -a m (ȃ) kdor se ukvarja z glasbo: ustvarjalni in poustvarjalni glasbeniki; nastop mladih glasbenikov ♪
  22.      glásbenokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na glasbeno kritiko: glasbenokritični poskus / glasbenokritična osebnost ♪
  23.      glásbenopedagóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura ♪
  24.      glásbenoprosvéten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) glasbenopedagoški: glasbenoprosvetno delo ♪
  25.      glásbenovzgójen  -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode ♪

   16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA