Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (15.851-15.875)
- fosforescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fosforescenčen: fosforescentna snov / fosforescentna svetloba ♪
- fosforescíranje -a s (ȋ) glagolnik od fosforescirati: fosforesciranje trhlega lesa; fosforesciranje snovi / fosforesciranje nočnega neba ♪
- fosforescírati -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
- fosforít -a m (ȋ) min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila: rudnik fosforita ♪
- fósforjev in fósforov -a -o (ọ̑) pridevnik od fosfor: fosforjeva kislina; fosforjeve spojine ♪
- fósfornat -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosfornate kamnine / fosfornata svetloba 2. knjiž. ki se svetlika: fosfornate oči ♪
- fosgén -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen ♪
- fosíl -a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti ♪
- fosílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke ♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji ♪
- fosílija -e ž (í) nav. mn., pal. fosil: nahajališča fosilij; zbirka fosilij ♪
- fosilizácija -e ž (á) pal. spreminjanje v fosil: poglavje o fosilih in fosilizaciji ♪
- fosilizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
- fótoamatêrski -a -o (ọ̑-ȇ) pridevnik od fotoamater: fotoamaterski krožek ♪
- fótoamatêrstvo -a s (ọ̑-ȇ) nepoklicno ukvarjanje s fotografijo: razvoj fotoamaterstva ♪
- fótofíniš -a m (ọ̑-ȋ) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj ♪
- fotográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
- fótoluminiscénca tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
- fotónski -a -o (ọ̑) pridevnik od foton ♪
- fotosfêra -e ž (ȇ) astr. najnižja plast Sončeve atmosfere, ki oddaja največ energije ♪
- fótosintéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
- fótoslúžba in fóto slúžba -e ž (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki se ukvarja s fotografiranjem po naročilu, zlasti v propagandne, dokumentarne namene: turistični biro ima svojo fotoslužbo / naročiti razglednice kraja pri fotoslužbi ♪
- fótostávek -vka m (ọ̑-ȃ) tisk. predloga za tiskanje, izdelana na filmu ali fotografskem papirju: postaviti fotostavek ♪
- fourieríst -a [fur-] m (ȋ) pristaš fourierizma ♪
- fovšíja -e ž (ȋ) nižje pog. nevoščljivost, zavist: samo zaradi fovšije je prišlo do prepira ∙ nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv ♪
- fragmentáričnost -i ž (á) fragmentarnost: fragmentaričnost povesti, spisa ♪
15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951