Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (15.826-15.850)



  1.      fonográfski  -a -o () pridevnik od fonografija: fonografski posnetek, zapis
  2.      fonolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fonologijo: fonološko raziskovanje / fonološki sistem
  3.      formacíjski  in formácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na formacijo: formacijska oblika / formacijski let
  4.      formalínski  -a -o () pridevnik od formalin: formalinska raztopina
  5.      formalíst  -a m () kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista // kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist
  6.      formalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na formaliste ali formalizem: formalistično določilo pravilnika; formalistično pojmovanje problema / formalistična morala / formalistična estetika; formalistična umetnost ◊ ped. formalistično znanje znanje, ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine
  7.      formálnost  -i ž () kar se mora opraviti glede na predpise v upravni ali pravni službi: formalnosti so trajale izredno dolgo; izpolniti, opraviti formalnost; obmejne formalnosti so bile hitro mimo; uredil je že vse potrebne formalnosti / preskočiva vse formalnosti in se na kratko pogovoriva // nav. ekspr. kar je komu nepomembno, nebistveno: to, kje si v službi, je zame le formalnost
  8.      formíranost  -i ž () značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja
  9.      forsíranje  -a s () glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu
  10.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
  11.      forsítija  -e ž (í) vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete
  12.      fortifikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fortifikacijo: izdelati fortifikacijske načrte / fortifikacijski objekt
  13.      fortíssimo  [-isi-] prisl. () muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu
  14.      fosfát  -a m () kem. sol fosforjeve kisline: izkoriščanje fosfatov / kalcijev, natrijev fosfat
  15.      fosfáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na fosfat: fosfatna rudnina / fosfatna gnojila / fosfatni rudnik
  16.      fosfatíd  -a m () kem. spojina, ki vsebuje fosfor in ima v organizmih fiziološke funkcije: fosfatidi in holesteroli
  17.      fosfatírati  -am nedov. in dov. () teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
  18.      fosfíd  -a m () kem. spojina fosforja s kovino: bakrov, železov fosfid / cinkov fosfid hud strup, ki se uporablja za uničevanje miši in podgan
  19.      fosfín  -a m () kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina
  20.      fosfít  -a m () kem. sol fosforaste kisline
  21.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor
  22.      fósforast  -a -o prid. (ọ̑) kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem
  23.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči
  24.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco
  25.      fosforescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fosforescenco: fosforescenčna snov / fosforescenčni pojavi; fosforescenčna svetloba

   15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA