Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (15.814-15.838)



  1.      foksteriêr  -ja m () manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi: gojiti foksterierje
  2.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
  3.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
  4.      fókusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fokus: fokusna globina ♦ elektr. fokusna žarnica žarnica, katere nitka ima glede na vznožek predpisano lego
  5.      fokusírati  -am dov. in nedov. () fiz. usmeriti žarke v fokus
  6.      fólijski  -a -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na folio: folijski format / folijska izdaja Shakespearovih del 2. nanašajoč se na folijo: folijska embalaža
  7.      folkloríst  -a m () 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov 2. pog. član folklorne skupine: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi
  8.      folklorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na folkloristiko: folkloristične razprave / folkloristična prireditev folklorna
  9.      folklorístika  -e ž (í) veda o folklori: skrbeti za razvoj folkloristike
  10.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji
  11.      fólksvágen  in vólkswágen -gna [folksva-] m (ọ̑-á) osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Volkswagen
  12.      fonémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fonem: fonemski sestav / fonemska varianta
  13.      fonográfski  -a -o () pridevnik od fonografija: fonografski posnetek, zapis
  14.      fonolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fonologijo: fonološko raziskovanje / fonološki sistem
  15.      formacíjski  in formácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na formacijo: formacijska oblika / formacijski let
  16.      formalínski  -a -o () pridevnik od formalin: formalinska raztopina
  17.      formalíst  -a m () kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista // kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist
  18.      formalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na formaliste ali formalizem: formalistično določilo pravilnika; formalistično pojmovanje problema / formalistična morala / formalistična estetika; formalistična umetnost ◊ ped. formalistično znanje znanje, ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine
  19.      formálnost  -i ž () kar se mora opraviti glede na predpise v upravni ali pravni službi: formalnosti so trajale izredno dolgo; izpolniti, opraviti formalnost; obmejne formalnosti so bile hitro mimo; uredil je že vse potrebne formalnosti / preskočiva vse formalnosti in se na kratko pogovoriva // nav. ekspr. kar je komu nepomembno, nebistveno: to, kje si v službi, je zame le formalnost
  20.      formíranost  -i ž () značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja
  21.      forsíranje  -a s () glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu
  22.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
  23.      forsítija  -e ž (í) vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete
  24.      fortifikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fortifikacijo: izdelati fortifikacijske načrte / fortifikacijski objekt
  25.      fortíssimo  [-isi-] prisl. () muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu

   15.689 15.714 15.739 15.764 15.789 15.814 15.839 15.864 15.889 15.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA