Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (15.401-15.425)
- epsomít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol ♪
- erárski -a -o prid. (ā) jur. eraričen, eraren: erarska lastnina ♪
- erátski -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod ♪
- eremítski -a -o prid. (ȋ) knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave ♪
- ergonómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ergonomijo: ergonomska dognanja / upoštevati ergonomska merila ergonómsko prisl.: ergonomsko oblikovan stol ♪
- ergosterín -a m (ȋ) kem. ergosterol ♪
- ergosteról -a m (ọ̑) kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D ♪
- erístika -e ž (í) filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih ♪
- êros -a m (ȇ) knjiž. ljubezen, zlasti čutna: eros je elementarno človekovo doživetje; prebujajoči se eros; pesnikovo doživljanje erosa / delo je bilo zaigrano z resničnim poklicnim erosom ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju ♪
- erótičnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost erotičnega: erotičnost je v njem zelo razvita; prebujajoča se erotičnost pubertetnika / pesnikova erotičnost ♪
- erozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice ♪
- erupcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erupcijo: erupcijski vrelec / erupcijski stadij ošpic ♪
- eruptívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost eruptivnega človeka: pesnikova eruptivnost / eruptivnost njegovega pesniškega izraza ♪
- ês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton e: na esu je korona; neskl. pril.: Es-dur durov tonovski način s tremi nižaji ♪
- es črka gl. s ♪
- èsast -a -o prid. (ȅ) ki ima obliko črke S: esast zavoj; esasto debelo črevo ♪
- esaúl in jesaúl -a m (ȗ) v carski Rusiji poveljnik manjšega oddelka kozaške vojske ♪
- eséj -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev ♪
- esejíst -a m (ȋ) kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist ♪
- esejístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis ♪
- esejístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi ♪
- esénca -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo ♪
- esenciálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa ♪
- esêr -a m (ȇ) nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom ♪
- esêsovec -vca m (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas ♪
15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501