Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (15.351-15.375)



  1.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  2.      enoúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost enoumnega: enoumnost odgovora
  3.      ênovêseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki ima eno veslo: enoveselni čoln
  4.      enovítost  -i ž () lastnost, značilnost enovitega: nacionalna enovitost dežele; slogovna enovitost literarnega dela; enovitost kulture
  5.      ênovŕsten  -tna -o prid. (ē-) postavljen v eni vrsti: enovrstna razporeditev / enovrstni plašč, suknjič plašč, suknjič z gumbi v eni vrsti
  6.      enovŕsten  -tna -o prid. () redko ki je ene, iste vrste: vsa čustva niso enovrstna
  7.      ênovrstíčen  -čna -o prid. (ē-) ki ima eno vrstico: enovrstičen napis
  8.      ênožénstvo  -a s (ē-ẹ̑) zakon moža z eno ženo: v evropskih deželah je uveljavljeno enoženstvo
  9.      ensiláža  -e ž () redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo
  10.      ensilírati  -am nedov. in dov. () redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
  11.      enterítis  -a m () med. črevesni katar
  12.      entomolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut
  13.      entuziást  -a m () kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov
  14.      entuziástičen  -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero
  15.      entuziástka  -e ž () ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej
  16.      eocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eocen: eocenski fliš; eocenske usedline / eocenski kopitarji
  17.      éo ípso  prisl. (ẹ̑-) knjiž. samo po sebi: vse, kar je starega, ni eo ipso zanič
  18.      eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina
  19.      eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor
  20.      eparhíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev
  21.      épičnost  -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti
  22.      epidemiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici
  23.      epidêrmis  -a m () anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov
  24.      epidiaskóp  tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor
  25.      epigenétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj ♦ geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo

   15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA