Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (14.901-14.925)
- eksaminátor -ja m (ȃ) knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje ♪
- eksaminírati -am nedov. (ȋ) star. izpraševati (pri izpitu): eksaminirati učence ♪
- éksanje -a s (ẹ̑) glagolnik od eksati: napitnica se je vrstila za napitnico, eksanje za eksanjem ♪
- eksantém -a m (ẹ̑) med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj: akutni, luetični eksantem ♪
- eksarácija -e ž (á) geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki ♪
- eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
- eksarhát -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu: bolgarski eksarhat 2. zgod. ozemlje bizantinske države, podrejeno eksarhu: trgovske zveze med eksarhatom in Bizancem ♪
- éksati -am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa ♪
- ekscelénca -e [tudi ekse-] ž (ẹ̑) s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja ♪
- ekscénter tudi ekscênter -tra m (ẹ̄; ē) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik: gibanje ekscentra; gred z ekscentri ♪
- ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška ◊ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica ♪
- ekscéntričnost tudi ekscêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost ekscentričnega: ekscentričnost ljubezni; že kot otrok je kazal znake ekscentričnosti / njenih ekscentričnosti se je naveličal ◊ geom. linearna ekscentričnost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; teh. ekscentričnost lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata ♪
- ekscéntrik tudi ekscêntrik -a m (ẹ́; é) knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež: dekadenti in ekscentriki ♪
- ekscéntrski tudi ekscêntrski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri ♪
- ekscerpíranje -a s (ȋ) glagolnik od ekscerpirati: ekscerpiranje za zgodovinski slovar / ekscerpiranje iz obsežnega gradiva ♪
- ekscerpírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati: ekscerpirati metafore iz pesmi; ekscerpiral je stare tekste / ekscerpiral je vse dostopno gradivo; ekscerpirati knjigo ♪
- ekscêrpt -a m (ȇ) odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis: delati ekscerpte; ekscerpt iz knjige; ekscerpti za slovar // kratka vsebina, povzetek: za izpit je študiral le po dobrih ekscerptih ♪
- ekscêrptor -ja m (ē) knjiž. kdor ekscerpira, izpisovalec: ekscerpiranje za slovar opravlja več ekscerptorjev ♪
- ekscés -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi ♪
- ekscesíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. pretiran, čezmeren: ekscesivno izčrpavanje moči ♪
- ekscitácija -e ž (á) med. vzdraženje, vzburjenje: ekscitacija živčne celice ♪
- ékscitans -a m (ẹ̑) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, dražilo ♪
- eksegét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec: pripombe eksegetov ob posameznih izrazih ♪
- eksegétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda ♪
- eksegéza -e ž (ẹ̑) knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza ♪
14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001