Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.814-14.838)



  1.      dvóstránost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvostranskega: dvostranost ogledala / dvostranost proizvajalčevega dela
  2.      dvóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba
  3.      dvóškŕgar  -ja m (ọ̑-) nav. mn., zool. glavonožci z enim parom škrg, Dibranchiata
  4.      dvóštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-) mat. ki je iz dveh številk: dvoštevilčno število
  5.      dvótédenski  -a -o [dǝn] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
  6.      dvótírnost  -i ž (ọ̑-) obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
  7.      dvótretjínski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino
  8.      dvoúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost dvoumnega: tekst pogodbe mora izključevati vsakršno dvoumnost; dvoumnost zakonskega besedila / izražaj se jasno, ne trpim takih dvoumnosti
  9.      dvóústen  -tna -o prid. (ọ̑-) bot. dvoustnat: dvoustni cvetni venec; čašni listi so zrasli v dvoustno cev
  10.      dvóústka  -e ž (ọ̑-) zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj
  11.      dvóústnat  -a -o prid. (ọ̑-) bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec
  12.      dvóústničen  -čna -o prid. (ọ̑-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama: dvoustnični soglasnik
  13.      dvóústničnik  -a m (ọ̑-) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama
  14.      dvóústniški  -a -o prid. (ọ̑-) lingv. dvoustničen: dvoustniški soglasnik
  15.      dvóvaléntnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa
  16.      dvóvêseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-) ki ima dve vesli: dvoveselni čoln
  17.      dvóvídski  -a -o prid. (ọ̑-) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli
  18.      dvóvišínski  -a -o prid. (ọ̑-) šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge: vaje na dvovišinski bradlji
  19.      dvóvodníški  -a -o prid. (ọ̑-) elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic: dvovodniški vod
  20.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstahagr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana
  21.      dvóvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve vrstici: dvovrstični napis ♦ lit. dvovrstična kitica
  22.      dvóvrstíčnica  -e ž (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah
  23.      dvóvŕstnik  -a m (ọ̑-) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah
  24.      dvózakónstvo  -a s (ọ̑-ọ̑) jur. dvojni zakon
  25.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega

   14.689 14.714 14.739 14.764 14.789 14.814 14.839 14.864 14.889 14.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA