Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.789-14.813)


  1.      dvósédežen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva sedeža: dvosedežen čoln; dvosedežna kočija; dvosedežno letalo ♪
  2.      dvósédežnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža ♪
  3.      dvósédežnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) vozilo z dvema sedežema: po cesti je pridrvel športni dvosedežnik; jadralni dvosedežnik ♪
  4.      dvóslôjen  in dvóslójen -jna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ki je iz dveh slojev: dvoslojni asfalt; dvoslojna obloga ♪
  5.      dvósméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki poteka v dveh smereh: dvosmeren promet / dvosmerna cesta ♪
  6.      dvósmérnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) lastnost, značilnost dvosmernega: dvosmernost prometa; pren., knjiž. dvosmernost v umetnosti ♪
  7.      dvósmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-ȋ) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske ♪
  8.      dvósmíselnost  -i [sǝl] ž (ọ̑-ȋ) dvoumnost: zoprna ji je bila dvosmiselnost njegovega govorjenja / dvosmiselnost povedanega ♪
  9.      dvósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje ♪
  10.      dvóspèv  in dvóspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet: dvospev Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste // izvajanje take skladbe: vaditi dvospev / pela sta v dvospevu ♪
  11.      dvóspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival ♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče ♪
  12.      dvóspôlnica  -e ž (ọ̑-ȏ) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega ♪
  13.      dvóspôlnik  -a m (ọ̑-ȏ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki ♪
  14.      dvóspôlnost  -i ž (ọ̑-ȏ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju ♪
  15.      dvóstanovánjski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) v zvezi dvostanovanjska hiša hiša, ki ima dve stanovanji: zidati dvostanovanjsko hišo ♪
  16.      dvóstáven  -vna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) fin., v zvezi dvostavno knjigovodstvo dvojno knjigovodstvo ♪
  17.      dvóstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ọ̑-ǝ̏) ki ima dve stezi: dvostezno kegljišče / redko dvostezna cesta dvopasovna cesta ♪
  18.      dvóstíšje  -a s (ọ̑-ȋ) lit. dvovrstična kitica: v dvostišjih napisana pesem ♪
  19.      dvóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev ♪
  20.      dvóstôlpen  -pna -o prid. (ọ̑-ȏ) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev ♪
  21.      dvóstòp  -ópa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ̄) vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb: dvostop zavija v desno; postaviti, razvrstiti se v dvostop; korakati v dvostopu ♪
  22.      dvóstópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik ♪
  23.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim ♪
  24.      dvóstrán  in dvóstràn -ána -o prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) dvostranski: dvostrano ogledalo ♪
  25.      dvóstránkarski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dve politični stranki: dvostrankarski sistem / dvostrankarska vlada ♪

   14.664 14.689 14.714 14.739 14.764 14.789 14.814 14.839 14.864 14.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA