Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.776-14.800)



  1.      dvópósteljen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima dve postelji, ležišči: dvoposteljna soba
  2.      dvópredálast  -a -o prid. (ọ̑-) bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora
  3.      dvoránski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev
  4.      dvórazséžen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki ima dve razsežnosti: ploskev je dvorazsežna tvorba
  5.      dvórazséžnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) značilnost dvorazsežnega: dvorazsežnost slike
  6.      dvóréznost  -i ž (ọ̑-ẹ̄) lastnost, značilnost dvoreznega: dvoreznost bodala / knjiž. zavedal se je dvoreznosti svojega položaja / dvoreznost morale dvojnost, dvoličnost
  7.      dvoríšče  -a s (í) prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji: pometati dvorišče; zapeljati voz na dvorišče; ograjeno, tlakovano dvorišče; kmečko, šolsko dvorišče / kraško dvorišče; notranje, zunanje dvorišče ♦ arhit. arkadno dvorišče
  8.      dvoríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na dvorišče: dvoriščni prostor, zid / dvoriščno okno; dvoriščna vrata; vhod z dvoriščne strani / stanuje v dvoriščnem poslopju
  9.      dvorjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dvorjane: bili so stara dvorjanska rodbina
  10.      dvorjánstvo  -a s () 1. dvorjani: dvorjanstvo je imelo na vladarja velik vpliv 2. miselnost, lastnosti dvorjanov: svojega dvorjanstva ni mogel skriti
  11.      dvorljívost  -i ž (í) lastnost dvorljivega človeka: med ženskim svetom je priljubljen zaradi svoje dvorljivosti / o kaki dvorljivosti pri njem ni bilo sledu
  12.      dvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
  13.      dvóséd  in dvósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑- ọ̑-ẹ́) šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje dvosedov
  14.      dvósédežen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva sedeža: dvosedežen čoln; dvosedežna kočija; dvosedežno letalo
  15.      dvósédežnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža
  16.      dvósédežnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) vozilo z dvema sedežema: po cesti je pridrvel športni dvosedežnik; jadralni dvosedežnik
  17.      dvóslôjen  in dvóslójen -jna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ki je iz dveh slojev: dvoslojni asfalt; dvoslojna obloga
  18.      dvósméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki poteka v dveh smereh: dvosmeren promet / dvosmerna cesta
  19.      dvósmérnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) lastnost, značilnost dvosmernega: dvosmernost prometa; pren., knjiž. dvosmernost v umetnosti
  20.      dvósmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
  21.      dvósmíselnost  -i [sǝl] ž (ọ̑-) dvoumnost: zoprna ji je bila dvosmiselnost njegovega govorjenja / dvosmiselnost povedanega
  22.      dvósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje
  23.      dvóspèv  in dvóspév -éva m (ọ̑- ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet: dvospev Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste // izvajanje take skladbe: vaditi dvospev / pela sta v dvospevu
  24.      dvóspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival ♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče
  25.      dvóspôlnica  -e ž (ọ̑-) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega

   14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851 14.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA