Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (14.589-14.613) 
- dualíst -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪
- dualístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava ♪
- duálnost -i ž (ȃ) knjiž. dvojnost ♪
- dudáš -a m (á) dudar: dudaši so godli stare pesmi ♪
- duelírati se -am se nedov. (ȋ) knjiž. dvobojevati se: žalitev ga je tako razjezila, da se je hotel kar duelirati ♪
- duháprisôtnost -i ž (ȃ-ó) zastar. prisotnost duha, prisebnost: rešila ga je le izredna duhaprisotnost ♪
- duhoslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. psihološki: duhoslovne znanosti / duhoslovno razglabljanje ♪
- duhovítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost; bil je znan po duhovitosti; igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam ♪
- duhovníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na duhovnijo: duhovnijski urad / študira stare duhovnijske kronike ♪
- duhóvniški -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na duhovnike: duhovniški poklic; duhovniška služba; duhovniško življenje / duhovniška obleka ♪
- duhóvništvo -a s (ọ́) 1. duhovniki: duhovništvo je dušilo napredno miselnost; duhovništva je primanjkovalo; biti pod pritiskom duhovništva 2. redko duhovniški poklic: posvetil se je duhovništvu / njegovo duhovništvo je bilo v tem kraju malo uspešno ♪
- duhóvnost -i ž (ọ́) knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam: pesem razodeva pesnikovo izrazito duhovnost; duhovnost umetnine // duševno, duhovno življenje človeka: pisatelj se je poglobil v človeka in njegovo duhovnost 2. v idealističnih filozofijah od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva: duhovnost in materialnost človeka ♪
- duhóvski -a -o prid. (ọ́) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega ♪
- duhóvstvo -a s (ọ́) star. 1. duhovniki: nižje, višje duhovstvo; plemstvo in duhovstvo 2. duhovniški poklic: odločil se je za duhovstvo ♪
- duhóvščina -e ž (ọ́) duhovniki: svetna in redovna duhovščina; duhovščina ljubljanske nadškofije; politično življenje je bilo pod močnim vplivom duhovščine ♪
- dúktus -a m (ȗ) knjiž. način, značilnosti pisave: avtorja izdaja že sam duktus; pren. celotni duktus enodejanke je izveden z izrednim posluhom; duktus fabule ♪
- dúlčast -a -o prid. (ȗ) po obliki podoben dulcu: dulčaste ustnice ♪
- dumpinški -a -o [dám- in dúm-] prid. (ȃ; ȗ) nanašajoč se na dumping: dumpinške cene / dumpinško blago ♪
- dúnajski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih ♪
- dúnajščina -e ž (ú) za Dunaj značilna govorica: nagovoril jo je v čisti dunajščini ♪
- dúplast -a -o prid. (ú) ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo ♪
- dúpleks -a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi ♪
- duplínast -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo ♪
- dúrativnost in duratívnost -i ž (ȗ; ȋ) lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost: durativnost glagolskega dejanja ♪
- dúrmólovski in dúr-mólovski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) muz. ki ima za osnovo dur in mol: durmolovski sistem; durmolovska struktura zahodnoevropske glasbe ♪
14.464 14.489 14.514 14.539 14.564 14.589 14.614 14.639 14.664 14.689