Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.501-14.525)


  1.      drsína  -e ž (í) gladka ploskev, po kateri kaj drsi: drsine predalov bo treba namazati z voskom ♦ strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja ♪
  2.      drsíšče  -a s (í) zastar. drsališče: šli so se drsat na drsišče ♪
  3.      dŕska  -e ž (ȓ) lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad: v snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa ♪
  4.      drskljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko prasketati, pokljati: goreče veje so glasno drskljale ♪
  5.      drsljáj  -a m (ȃ) 1. drsajoč dotik: na rami je začutila drsljaj prstov 2. premikanje na drsalkah od enega do drugega odriva: v dolgih drsljajih se je pognal na sredino drsališča ♪
  6.      drsljív  -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva ♪
  7.      dŕsnica  -e ž (ȓ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: na poti v šolo so otroci delali drsnice; na tleh je bilo gladko kot na drsnici ♦ strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja ♪
  8.      drsník  -a m (í) teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja: drsnik se je obrabil ♦ elektr. del, ki vzpostavlja električni kontakt med gibljivimi in negibljivimi deli priprave, stroja ♪
  9.      dŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko 1. podrsniti, oplaziti: z bokom avtomobila je drsnil ob ograjo 2. ekspr. steči, švigniti: zajec je bliskovito drsnil izza grma ♪
  10.      dŕsnost  -i ž (r̄) lastnost drsnega: drsnost poledenelih cest ♪
  11.      dŕst  -í ž (ȓ) razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic: ribe potujejo na drst / riba je v drsti ♪
  12.      dŕsten  -tna -o prid. (r̄) nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica ♦ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo ♪
  13.      drstênje  -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje ♪
  14.      drstíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se ribe drstijo: ribe potujejo na svoja stara drstišča; drstišče jegulj ♪
  15.      drstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od drstiti se: drstitev jegulje; prepovedati lovljenje rib v času drstitve ♪
  16.      drstíti se  -ím se nedov. (ȋ í) razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic: postrvi se že drstijo drstíti redko poditi, preganjati: kuna je drstila veverico po krošnjah dreves ♪
  17.      drstníca  tudi dŕstnica -e ž (í; ȓ) rib. riba v času drsti: drstnice potujejo na drstišče / osmukati drstnice ♪
  18.      drtínščica  -e ž (ȋ) bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria ♪
  19.      drugáčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost drugačnega: boleče se je zavedala svoje drugačnosti, zato je bila pretirano občutljiva / ne moremo odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti ♪
  20.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje ♪
  21.      drúgoligáš  -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši ♪
  22.      drugopís  -a m (ȋ) zastar. dvojnik, duplikat ♪
  23.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-ȋ) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim ♪
  24.      drugospôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na drug, nasprotni spol: drugospolni znaki / drugospolno prijateljstvo ♪
  25.      drúgost  -i ž (ȗ) filoz. kar je nasprotno biti: drugost subjekta ♪

   14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA