Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.189-14.213)


  1.      dopoldánski  tudi dopóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci ♪
  2.      doposláti  -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi ♪
  3.      doprášati  tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á) nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel doprášati se tudi doprašáti se z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše ♪
  4.      doprávdati se  -am se dov. (ȃ) knjiž. končati pravdanje: zate smo se že dopravdali ♪
  5.      doprêsti  -prêdem in doprésti -prédem dov., stil. doprèl doprêla in dopréla (é; ẹ́) končati predenje: dopredla je in pospravila kolovrat; dopresti nit; pren. ni še dopredla svojih misli ♪
  6.      doprinášati  -am nedov. (ȃ) 1. publ. pomagati, prispevati: to so dosežki, ki doprinašajo k razvoju urbanizma / doprinašati napore za dograditev dežele; doprinašati žrtve žrtvovati se 2. zastar. delati, početi: kakšne hudobije doprinaša ♪
  7.      doprinêsti  -nêsem dov., doprinésel doprinêsla (é) 1. publ. pripomoči, pomagati, prispevati: konferenca je doprinesla k razumevanju problemov; s svojo dosledno borbo je mnogo doprinesel k zmagi; s svojim delom so veliko doprinesli skupnosti / doprinesti svoj delež osvobodilnemu gibanju; doprinesti žrtve žrtvovati se 2. redko nadomestiti: na vso moč se je gnal, da bi doprinesel zamudo doprinesèn tudi doprinešèn -êna -o: žrtev je doprinesena ♪
  8.      doprinòs  -ôsa m (ȍ ó) publ. donesek, prispevek: doprinos k enotnosti jugoslovanskih narodov; pisateljevo najnovejše delo je dragocen doprinos k vojnemu slovstvu ♪
  9.      dopŕsen  -sna -o prid. (ȓ) narejen, izdelan do prsi: doprsni kip; doprsna fotografija, podoba ♦ šport. doprsni drog drog, ki sega telovadcu do prsi ♪
  10.      dopŕsje  -a s (ȓ) doprsni kip ali doprsna podoba: bronasto doprsje; vladarjevo doprsje / slika predstavlja samo doprsje ♪
  11.      dopŕsnik  -a m (ȓ) doprsni kip: pesnikov doprsnik je že izklesan ♪
  12.      dopúst  -a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust? ♪
  13.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
  14.      dopústen 2 -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom ♪
  15.      dopustílo  -a s (í) zastar. dovoljenje: prosil bom dopustila, da bi tisti dan vino točil; obrtna dopustila ♪
  16.      dopustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja ♪
  17.      dopustíti  -ím dov., dopústil (ȋ í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov ♪
  18.      dopustljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki se (še) dopušča; dopusten: to ni dopustljivo ♪
  19.      dopústnica  -e ž (ȗ) 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik ♪
  20.      dopústnik  -a m (ȗ) kdor ima dopust: pregledal je seznam dopustnikov / dopustniki so se vračali v vojašnico / dopustniki in izletniki; letos je bilo na Jadranu veliko dopustnikov ♪
  21.      dopústniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave ♪
  22.      dopústnost  -i ž (ú) lastnost dopustnega: dopustnost stroge literarne kritike; dopustnost pritožbe / to je še v mejah umetniške dopustnosti ♪
  23.      dopúščanje  -a s (ú) glagolnik od dopuščati: dopuščanje neoviranega razvoja ♪
  24.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore ♪
  25.      dopuščênje  -a s (é) star. dovoljenje, dopustitev: to sem storil s tvojim dopuščenjem ♪

   14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189 14.214 14.239 14.264 14.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA