Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.164-14.188)


  1.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita ♪
  2.      donosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) nositi plod v telesu do popolne zrelosti: žena je donosila; donositi zdravega otroka / krava donosi; pren., knjiž. misel še ni dozorela, treba jo bo donositi donóšen -a -o: donošen otrok, plod / redko obleka je donošena ponošena, obrabljena ♪
  3.      donosnína  -e ž (ȋ) fin. davek od donosa: donosnina od obrti, kmetijstva ♪
  4.      donôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost donosnega: donosnost kmetijstva; donosnost podjetja / z intenzivnim obdelovanjem se je povečala donosnost zemljišča; donosnost čebelarstva, živinoreje ♦ ekon. donosnost kapitala razmerje med kapitalom in njegovim donosom ♪
  5.      donóšenček  -čka m (ọ́) donošen otrok: donošenčki in nedonošenčki ♪
  6.      donóšenost  -i ž (ọ́) lastnost donošenega: donošenost ploda ♪
  7.      dónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Don: donska gladina se leskeče v soncu / donski kozaki ♪
  8.      dopadljívost  -i ž (í) star. značilnost tega, kar ugaja: likovna dopadljivost dela / opazovali so ju z dopadljivostjo z zadovoljstvom, s ponosom ♪
  9.      dopásen  -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
  10.      dopásti  -pásem dov. (á) končati pašo: dopasel je in odgnal živino domov; dopasti kravo ♪
  11.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil ♪
  12.      dopésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: dopesnil je še eno kitico ♪
  13.      dopís  -a m (ȋ) 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve ♪
  14.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov ♪
  15.      dopísen  -sna -o prid. (ȋ) ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila ♦ šol. dopisni tečaj; dopisna šola šola, v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem ♪
  16.      dopísnica  -e ž (ȋ) 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo ♪
  17.      dopísnik  -a m (ȋ) kdor (si) dopisuje: to poroča naš dopisnik; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji / vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov ♪
  18.      dopísniški  -a -o (ȋ) pridevnik od dopisnik: časopisna agencija ima zelo razširjeno dopisniško mrežo ♪
  19.      dopísništvo  -a s (ȋ) 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: dopisništvo Tanjuga v Pragi 2. redko dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo ♪
  20.      dopisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
  21.      dopisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka ♪
  22.      dopisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
  23.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  24.      doplésati  in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca 2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali ♪
  25.      doplêsti  -plêtem dov., doplêtel in doplétel doplêtla, stil. doplèl doplêla (é) 1. končati pletenje: doplesti koš; pravkar je dopletla nogavico; vencev še niso dopletli 2. dodatno, zraven splesti: doplesti prekratke rokave jopice dopletèn -êna -o: obleka z dopletenim ovratnikom; košara je dopletena ♪

   14.039 14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189 14.214 14.239 14.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA