Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.089-14.113)



  1.      domačíjski  -a -o prid. () knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: domačijska umetnost / domačijski motivi v slikarstvu ♦ lit. domačijski realizem; domačijska povest
  2.      domačíjstvo  -a s () knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: umetnik je obtičal v preozkem domačijstvu / v povest je pisatelj vnesel lepoto domačijstva
  3.      domačínski  -a -o prid. () nanašajoč se na domačine, domorodce: domačinski čolni; domačinska vas / domačinska plemena
  4.      domačínstvo  -a s () 1. knjiž., redko domačijstvo: v članku ocenjuje pisec pomen našega sodobnega domačinstva 2. zastar. gospodinjstvo: kupila je nekaj reči, ki se rabijo v domačinstvu
  5.      domáčnost  -i ž (á) 1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih 2. knjiž. kar je značilno za ožjo domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
  6.      domáčnosten  -tna -o prid. (á) 1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz 2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi
  7.      domaševáti  -újem dov.) končati mašo: župnik je domaševal in ljudje so odšli
  8.      domeníti se  in doméniti se -im se dov. ( ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru
  9.      doménjati se  -am se nedov. (ẹ́) redko dogovarjati se
  10.      domenkováti se  -újem se nedov.) dogovarjati se: domenkovati se z delavci
  11.      doménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo
  12.      doméstik  -a m (ẹ̄) pri starih Rimljanih pripadnik cesarjeve telesne straže: stotnik domestikov
  13.      domestík  -a m () tekst. močna, gosta bombažna tkanina za perilo: kupila je celo balo domestika
  14.      domestikácija  -e ž (á) knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev: doba domestikacije goveda
  15.      domestikálen  -lna -o prid. () jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda
  16.      dominántnost  -i ž () lastnost, značilnost dominantnega: dominantnost nekaterih dednih lastnosti / dominantnost osrednjega lika v filmu
  17.      dóminati se  -am se in dóminati -am nedov. (ọ̑) igrati domino: vsak večer se je dominal s prijateljem
  18.      dominikánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dominikance: dominikanski red, samostan
  19.      dominsvétovec  -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev
  20.      dominsvétovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga
  21.      domísel  -sli [ǝ] ž () knjiž. ugotovitev, spoznanje: priti do novih domisli / pomirila ga je domisel, da lahko gre
  22.      domíseln  -a -o [sǝl] prid. () 1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve: domiseln režiser, vzgojitelj; otroci so pri igri zelo domiselni 2. izvirno izpeljan, rešen: domiselna kompozicija romana; ilustracije so domiselne domíselno prisl.: vlogo učenca je igral domiselno; domiselno urejene izložbe
  23.      domíselnost  -i [sǝl] ž () lastnost, značilnost domiselnega človeka: manjka mu domiselnosti; režiser je s svojo domiselnostjo podprl avtorja; domiselnost v iskanju novih prijemov v glasbi / domiselnost karikature / zanj sta bila značilna bujna domiselnost in ognjevit temperament
  24.      domíslek  -a [lǝk] m () izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog // izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke
  25.      domíslica  -e ž () izvirna, duhovita misel: smejali so se njegovi domislici; ekspr.: dekle je kar stresalo domislice; njegova esejistična proza se iskri od domislic / duhovita domislica // izvirna izpeljava, rešitev česa: vsi so glasovali za domislico, ki jo je predlagal predsednik ♦ gled. režijska domislica

   13.964 13.989 14.014 14.039 14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA