Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (14.026-14.050)


  1.      dokumentaríst  -a m (ȋ) 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista ♪
  2.      dokumentárnost  -i ž (ȃ) značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine ♪
  3.      dokumentíranost  -i ž (ȋ) značilnost dokumentiranega: delo je še posebno pomembno zaradi svoje dokumentiranosti ♪
  4.      dólarski  tudi dolárski -a -o prid. (ọ̄; ȃ) nanašajoč se na dolar: dolarska valuta, vrednost / ekspr.: dolarski magnat; dolarska civilizacija civilizacija, ki upošteva, ceni le denar ♪
  5.      dolbínast  -a -o [u̯b] prid. (í) podoben vdolbini: dolbinasto okno ♪
  6.      dólbsti  dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu ♪
  7.      dolénjski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko ♪
  8.      dolénjščina  -e ž (ẹ́) dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik ♪
  9.      doletíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer letalo pristane: helikopter je končno našel doletišče ♪
  10.      dolétnost  -i ž (ẹ̑) redko polnoletnost: doseči doletnost ♪
  11.      dolgájsica  -e [u̯g] ž (ȃ) pesn., v zvezi srajčica dolgajsica dolga srajčka: Vsi [angeli] v srajčicah dolgajsicah oblečeni dostojno (O. Župančič) ♪
  12.      dólgčas  -a [u̯g] m (ọ̑) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku dolgčas mi je; v mestu mi je bilo zelo dolgčas; med predstavo mu je postalo dolgčas / dolgčas mi je bilo po prijatelju pogrešal sem ga, želel sem si njegove prisotnosti / vse te neumnosti dela iz dolgčasa dolgega časa // ekspr. okolje, okoliščine, ki povzročajo takšno stanje: ne mara v hribe, v tisti dolgčas; kaj te je le prineslo v dolgčas tega podeželskega mesteca / tukaj je grozen dolgčas ● pri nas ni nikoli dolgčas zmeraj se kaj zanimivega, zabavnega zgodi; ekspr. v tem kraju ima dolgčas mlade je (zmeraj) dolgočasno, pusto; ekspr. jesti sam krompir in repo je res dolgčas ni prijetno, ni dobro jesti sam krompir in repo; ekspr. pasti, preganjati, prodajati dolgčas dolgočasiti se; ekspr. preganjati dolgčas ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  13.      dolgínast  -a -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. zelo velik in suh: dolginast mladenič, vojak; ta otrok je tako čudno dolginast ♪
  14.      dolgínski  -a -o [u̯g] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolgine: dolginska postava / dolginski možak dolginast ♪
  15.      dolgočásen  -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪
  16.      dolgočásenje  -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
  17.      dolgočásiti  -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
  18.      dolgočásje  -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  19.      dolgočásnež  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža ♪
  20.      dolgočásnica  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
  21.      dolgočásnost  -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost ♪
  22.      dolgočasováti  -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
  23.      dolgoglávost  -i [u̯g] ž (ā) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo ♪
  24.      dolgokocínast  -a -o [u̯g] prid. (í) ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh ♪
  25.      dolgolás  in dolgolàs -ása -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolge lase: mlad, dolgolas fant / dolgolasa glava ♪

   13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA