Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (13.901-13.925)



  1.      divertissement  -a [-smá -ja] m () kor. skupek kontrastnih baletnih točk kot vložek v predstavi ali kot samostojno baletno delo
  2.      diverzántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diverzante: diverzantska akcija; diverzantska skupina / diverzantski način bojevanja; diverzantska sredstva
  3.      diverzántstvo  -a s (ā) dejavnost diverzantov: obdolžili so ga diverzantstva
  4.      diverzíjski  -a -o () pridevnik od diverzija: diverzijska akcija
  5.      díviti se  -im se nedov. ( ) zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se: vsi so se divili njegovi hrabrosti; diviti se lepoti slike
  6.      divizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo
  7.      divjačínski  -a -o prid. () nanašajoč se na divjačino ali divjad: divjačinska jed / divjačinska sled
  8.      divjáščina  -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino
  9.      divjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na divjak 2-3: divjaški rodovi; divjaške navade / prestrašil se je divjaškega vpitja divjáško prisl.: vede se čisto (po) divjaško
  10.      divjáštvo  -a s () slabš. divjaško početje ali dejanje: kar počne, je pravo divjaštvo; divjaštva tujih vojakov // lastnost divjega, divjaškega človeka: drži se ga še divjaštvo in surovost ◊ zgod. divjaštvo po Morganu in Engelsu prva stopnja v razvoju človeške družbe
  11.      dívjost  in divjóst -i ž (í; ọ̑) 1. lastnost, značilnost divjega: divjost konj / udomačena žival ne more povsem zatajiti svoje divjosti / moti me njegova divjost in surovost 2. redko nenaseljen, nekultiviran svet; divjina: v taki divjosti ni maral živeti
  12.      dívnost  -i ž () zastar. čudovitost, lepota: divnost pomladi
  13.      dizelski  tudi dieselski -a -o [dízl-] prid. () nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizelski pogon / dizelsko gorivo / dizelski motor dizel
  14.      dizenteríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dizenterijo, grižen: dizenterijski znaki ♦ biol. dizenterijski bacil
  15.      dlákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice
  16.      dlákavost  -i ž (á) lastnost, značilnost dlakavega: dlakavost kože; dlakavost pri angorskem kuncu / dlakavost listov
  17.      dlakocépski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema
  18.      dlakocépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. razčlenjevanje problema do nepomembnih malenkosti: tvoje debatiranje vodi že v dlakocepstvo; brezplodno, doktrinarsko dlakocepstvo / dlakocepstvo uradnikov
  19.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list
  20.      dlánastokŕp  -a -o prid. (á- á-) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine
  21.      dlánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dlan: dlanske kosti / dlanska stran roke
  22.      dlésen  -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni
  23.      dlèsk  dlêska m ( é) zool. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, Coccothraustes coccothraustes: dleski so trli češnjeve koščice
  24.      dlèsk  dlêska in dléska m ( é, ẹ́) kratek, nizek, nezveneč glas: glasen dlesk
  25.      dléskanje  in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti

   13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA