Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (1.364-1.388) 
- seník -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku ♪
- senílen -lna -o prid. (ȋ) 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim ♦ med. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe ♪
- senílnež -a m (ȋ) slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež ♪
- senílnost -i ž (ȋ) starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti ♪
- sénior -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata ♪
- seniorát -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij ♪
- séniorka -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke ♪
- séniorski -a -o (ẹ̑) pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju ♪
- senják -a m (á) nar. senik: spravljati seno v senjake ♪
- senjór in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez ♪
- senjóra in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores ♪
- senjoríta in señoríta -e [-njo-] ž (ȋ) v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples ♪
- senó -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
- senosèč in senoséč -éča m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču ♪
- senosèk in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan ♪
- sénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi ♪
- senôžet -éta m (ó ẹ́) nar. senožet ž: strm senožet ♪
- senôžet in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet ♪
- sénski -a -o prid. (ẹ̄) nar. senen: senska kopica / senski voz ♪
- senténca -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi ♪
- senténčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
- senténčnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost ♪
- sentimènt -ênta m (ȅ é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti ♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje ♪
- sentimentálec -lca m (ȃ) knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec ♪
- sentimentálen -lna -o prid. (ȃ) pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen ♪
1.239 1.264 1.289 1.314 1.339 1.364 1.389 1.414 1.439 1.464 
