Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (13.626-13.650)



  1.      dežemérski  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dežemer: dežemerski podatki / dežemerska postaja
  2.      dežévnost  -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni
  3.      déžmanstvo  -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
  4.      dežníkarski  -a -o [dǝž] prid. () nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt
  5.      dežníkast  -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah
  6.      dežúrstvo  -a s () služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev
  7.      diabétes  -a m (ẹ̑) med. bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi, sladkorna bolezen: sredstva proti diabetesu
  8.      diafrágemski  -a -o [gǝm] () pridevnik od diafragma: diafragemski obroček
  9.      diagnosticíranje  -a s () glagolnik od diagnosticirati: diagnosticiranje srčnih bolezni, otrokovih motenj
  10.      diagnosticírati  -am dov. in nedov. () med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom
  11.      diagnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja
  12.      diagnóstik  -a m (ọ́) med., navadno s prilastkom kdor ugotovi in določi bolezen: dober, slab diagnostik; primarij je izkušen diagnostik // aparat za ugotavljanje in določanje bolezni: elektronski diagnostik
  13.      diagnóstika  -e ž (ọ́) med. ugotavljanje in določanje bolezni: opravljati laboratorijsko diagnostiko; rentgenska diagnostika; metode diagnostike // nauk o tem
  14.      diagrámski  -a -o prid. () nanašajoč se na diagram: diagramske črte, krivulje / diagramsko ugotavljanje norm
  15.      diakonísa  -e ž () 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa 2. v protestantskem okolju redovnica
  16.      diákonski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na diakone: diakonska čast, služba / diakonska obleka
  17.      dialéktičnomaterialístičen  -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na dialektični materializem: dialektičnomaterialistični pogled na življenje
  18.      dialéktičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dialektičnega: dialektičnost mišljenja
  19.      dialektolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialektologijo: dialektološka študija / dialektološki atlas
  20.      dialogíst  -a m () film. kdor se (poklicno) ukvarja z dialogi
  21.      dialóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
  22.      díaprojéktorski  -a -o (-ẹ́) pridevnik od diaprojektor: diaprojektorski pribor
  23.      diaskóp  tudi diaskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) diaprojektor
  24.      diaskopíja  -e ž () med. rentgensko presvetljevanje: diaskopija pljuč
  25.      diáspora  -e ž (ā) narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere: katoliška diaspora v Srbiji; slovenska diaspora v Ameriki / živeti v diaspori; položaj Židov v diaspori

   13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA