Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (13.351-13.375)



  1.      demokristjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na demokristjane: demokristjanska vlada / predstavnik demokristjanske desnice
  2.      demokrščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na demokristjane: demokrščanska stranka
  3.      demóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti
  4.      démonski  in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
  5.      demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države
  6.      demonstracíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev
  7.      demonstránt  -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov
  8.      demonstrántka  -e ž (ā) udeleženka demonstracije 1: klici demonstrantk
  9.      demonstrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na demonstrante: razjarjena demonstrantska množica
  10.      demonstratív  tudi démonstrativ -a m (; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek
  11.      demonstratíven  -vna -o prid. () 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali
  12.      demonstrátor  -ja m () kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
  13.      demonstrátorka  -e ž () ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka
  14.      demonstríranje  -a s () glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti
  15.      demonstrírati  -am nedov. in dov. () 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej
  16.      démonstvo  in demónstvo -a s (ẹ̑; ọ̑) lastnost, značilnost demonskega: demonstvo zločina
  17.      demoralizátorski  -a -o prid. () ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska
  18.      démos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih svobodno ljudstvo s političnimi pravicami: atenski demos // ljudstvo sploh
  19.      demoskopíja  -e ž () raziskovanje, proučevanje javnega mnenja: inštitut za demoskopijo
  20.      démosovec  -vca m (ẹ̑) član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]: zborovanje demosovcev / glasovanje demosovcev v skupščini
  21.      demótski  -a -o prid. (ọ̑) arheol., v zvezi demotska pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu
  22.      denárniški  -a -o () pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe
  23.      denárništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva
  24.      denárnogospodárski  -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere
  25.      denárnost  -i ž (ā) star. premožnost: bahal se je s svojo denarnostjo

   13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA