Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (13.039-13.063)



  1.      čústvo  -a s () navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva; gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva; obhajala so ga mešana čustva; pesem ga je navdala s plemenitim čustvom; verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživetoekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
  2.      čustvovánje  -a s () 1. čustveno življenje, doživljanje: v njegovem zadnjem delu je prikazano čustvovanje in mišljenje mladostnika; narodno, socialno čustvovanje; slabe družinske razmere povzročijo motnje v otrokovem čustvovanju 2. glagolnik od čustvovati: poslušal je cigansko muziko in se predajal čustvovanju
  3.      čustvováti  -újem nedov.) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim // preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
  4.      čúš  -a m () nav. mn., slabš., v avstrijskem okolju Slovenec, Jugoslovan: druži se s čuši / kot psovka nesramni čuši
  5.      čutljívost  -i ž (í) zastar. občutljivost: čutljivost organizma / njena čutljivost in nežnost
  6.      čútnost  -i ž (ū) 1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic 2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta
  7.      čútnosten  -tna -o prid. (ū) knjiž., redko čuten1: slutil je, da je zelo čutnostna / čutnosten obraz
  8.      čuvájski  -a -o () pridevnik od čuvaj: čuvajska služba
  9.      čvekálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: nerad je poslušal čvekalasto sosedo
  10.      čvékast  in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta
  11.      čvekávost  -i ž (á) slabš. lastnost čvekavega človeka: njegova čvekavost ga je jezila
  12.      čvŕst  -a -o stil.prid., čvrstéjši ( ) 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo ◊ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
  13.      čvrstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko utrjevati se, krepiti se: nežni listi so polagoma čvrsteli
  14.      čvrstína  -e ž (í) publ. čvrstost, trdnost: čvrstina državnega zunanjepolitičnega položaja / kraški svet mu je dal čvrstino značaja
  15.      čvrstíti  -ím nedov. ( í) redko utrjevati, krepiti: skupne težave so čvrstile njihovo tovarištvo
  16.      čvŕstost  -i ž () lastnost, značilnost čvrstega: dolgo je ohranil mladeniško čvrstost / čvrstost niti / čvrstost prijateljske zveze
  17.      čvrstôta  -e ž (ó) redko čvrstost, trdnost
  18.      čvŕš  -a m ( ) nar. grča: čvrš v mizi ◊ anat. naravna bunkasta odebelina na kosti
  19.      čvŕšast  -a -o prid. () nar. grčast: stara čvršasta bukev
  20.      dácarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na dacarje: dacarski urad / ekspr. Ti pa molči, gobezdalo dacarsko, ki samo nisi nič boljše! (I. Cankar)
  21.      dácarstvo  -a s (ā) kar se nanaša na dacarje: zasmehoval je dacarstvo
  22.      dachauski  gl. dahavski
  23.      dáchsteinski  -a -o [dahštajn-] prid. () geol., v zvezi dachsteinski apnenec apnenec, ki je iz najmlajšega dela triadne dobe: skladi dachsteinskega apnenca
  24.      dadaíst  -a m () predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti
  25.      dadaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem

   12.914 12.939 12.964 12.989 13.014 13.039 13.064 13.089 13.114 13.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA