Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (12.826-12.850)



  1.      čéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
  2.      čéškoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na Češkoslovaško: zmagal je češkoslovaški tekmovalec / češkoslovaška krona / Češkoslovaška socialistična republika
  3.      čêšljast  -a -o prid. (é) podoben češlju, glavniku: češljast krempelj; češljasta luska
  4.      češljáti  -ám nedov.) razčesavati ali trgati v pramene: češljati ličkanje; pren. vetrovi češljajo ozimna žita
  5.      češljíka  -e ž (í) bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris
  6.      češmílje  -a s () nar. češmin, češminje: dišeče češmilje
  7.      češmín  -a m () trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku
  8.      češmínje  -a s () češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje // nar. dolenjsko češmin: mladike češminja
  9.      češmínov  -a -o prid. () nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj
  10.      češmínovec  -vca m () sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem // redko češmin
  11.      češmínovka  -e ž () nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae
  12.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravkabot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
  13.      čéšnjev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdečazool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi čéšnjevo prisl.: češnjevo rdeče ustnice
  14.      čéšnjevec  -vca m (ẹ́) žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke
  15.      češnjevína  -e ž (í) češnjev les: omara iz češnjevine
  16.      čéšnjica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od češnja: drobne češnjice ◊ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis
  17.      čéšpa  -e ž (ẹ̑) nar. sliva, češplja: briške češpe
  18.      čéšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva: otresti češpljo; zasaditi mejo s češpljami; izkoščičene češplje; kompot iz suhih češpelj
  19.      čéšpljev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češpljo: češpljevi cmoki; češpljeva kaša, marmelada / češpljeve veje; češpljevo drevje ♦ zool. češpljev kapar
  20.      čéšpljevec  -vca m (ẹ́) 1. slivovka: dišeč in piten češpljevec // češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj 2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
  21.      čéšpljevje  -a s (ẹ́) češpljevo drevje: onkraj vasi raste češpljevje
  22.      čéštvo  -a s (ẹ̑) lastnosti, značilnosti Čehov: češtvo v Machovih delih / širjenje češtva češke narodne zavesti
  23.      češúlja  -e ž (ú) 1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej 2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj ◊ bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
  24.      češúljast  -a -o prid. (ú) poln češulj: češuljasta veja ♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
  25.      češúljek  -jka m () nar. dolenjsko majhen grozd: redki drobni češuljki na starih trtah ◊ bot. drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami; divji bezeg

   12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA