Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (12.801-12.825)



  1.      česmín  -a m () češmin: nabirati česmin
  2.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
  3.      česnálo  -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro
  4.      česnánje  -a s () glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem
  5.      česnáti  -ám nedov.) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo
  6.      čêsnik  -a m (é) nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik
  7.      čêsniti  -em in česníti čésnem dov.; ẹ̑) ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil
  8.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica
  9.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius
  10.      čést  -a -o prid., čéšči (ẹ̑) knjiž. pogost, pogosten: česti potresi; poplave so čedalje češče čésto prisl.: zvečer gremo često v družbo; često ne ve, kaj bi počel; često se zgodi kaj podobnega; trdi, često leseni stoli; poslej jo je češče obiskovala; najčešče ga vidiš v družbi prijateljev / češče in češče mislim nanjo
  11.      čestítanje  -a s () glagolnik od čestitati: po sporočilu, da je diplomiral, je bilo slišati glasno čestitanje
  12.      čestítati  -am dov. in nedov. () izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem
  13.      čestítka  -e ž () nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami // dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke
  14.      čestítkar  -ja m () knjiž. kdor čestita: prvi čestitkarji se že zbirajo
  15.      čéstokrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. mnogokrat, pogosto: čestokrat naleti na težave; čestokrat mu delamo krivico
  16.      čèš  [tudi čǝš] prisl. (; ǝ̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim ● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt
  17.      češárek  -rka m (ā) storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek
  18.      češaríka  -e ž (í) anat. epifiza, češerika
  19.      češčèn  -êna -o prid. ( é) 1. rel. deležen češčenja: zelo češčen svetnik / Bog me je uslišal, hvaljeno in češčeno bodi njegovo sveto ime 2. raba peša čaščen: češčen in spoštovan mož
  20.      češčênamaríja  -e in češčêna maríja češčêne maríje ž (é-) star. molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: moliti češčenamarijo; pet očenašev in češčenamarij
  21.      češčênasimaríja  -e in češčêna si maríja češčêne si maríje ž (é-) star. zdravamarija, češčenamarija
  22.      češčênje  -a s (é) 1. rel. izkazovanje časti z molitvami ali obredi: češčenje Marije, svetnikov; češčenje križa / angelsko ali angelovo češčenje 2. raba peša čaščenje: pretirano češčenje razuma v racionalizmu
  23.      čéščina  -e ž (ẹ̑) češki jezik: uči se češčino; prevesti iz češčine
  24.      čêšelj  -šlja m (é) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa; česalo: konjski češelj 2. nar. glavnik: češe se z gostim češljem
  25.      češeríka  -e ž (í) anat. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih; epifiza

   12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA