Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (12.789-12.813)



  1.      čépičast  -a -o prid. (ẹ̄) redko podoben čepici: čepičasto pokrivalo
  2.      čerkéska  -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah
  3.      česálen  -lna -o prid. () namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
  4.      česálka  -e [k tudi lk] ž () zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
  5.      česálnica  -e ž () frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan
  6.      česálnik  -a m () tekst. stroj za česanje prediva
  7.      česálo  -a s (á) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje 2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva
  8.      česánje  -a s () glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva
  9.      česánka  in čésanka -e ž (á; ẹ́) tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
  10.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
  11.      čêsen  -sna m (é) začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje ♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  12.      česljáti  -ám nedov.) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
  13.      česmín  -a m () češmin: nabirati česmin
  14.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
  15.      česnálo  -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro
  16.      česnánje  -a s () glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem
  17.      česnáti  -ám nedov.) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo
  18.      čêsnik  -a m (é) nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik
  19.      čêsniti  -em in česníti čésnem dov.; ẹ̑) ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil
  20.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica
  21.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius
  22.      čést  -a -o prid., čéšči (ẹ̑) knjiž. pogost, pogosten: česti potresi; poplave so čedalje češče čésto prisl.: zvečer gremo često v družbo; često ne ve, kaj bi počel; često se zgodi kaj podobnega; trdi, često leseni stoli; poslej jo je češče obiskovala; najčešče ga vidiš v družbi prijateljev / češče in češče mislim nanjo
  23.      čestítanje  -a s () glagolnik od čestitati: po sporočilu, da je diplomiral, je bilo slišati glasno čestitanje
  24.      čestítati  -am dov. in nedov. () izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem
  25.      čestítka  -e ž () nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami // dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke

   12.664 12.689 12.714 12.739 12.764 12.789 12.814 12.839 12.864 12.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA