Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (12.776-12.800)



  1.      čeljústkar  -ja m () obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj
  2.      čeljústnica  -e ž () anat. čeljustna kost: spodnja, zgornja čeljustnica; rana na čeljustnici
  3.      čeljústničen  -čna -o () pridevnik od čeljustnica: čeljustnični izpah
  4.      čeljústnik  -a m () slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: fant je velik čeljustnik / strupeni čeljustniki so obirali mladi par
  5.      čembalíst  -a m () muz. kdor igra čembalo: violinisti in čembalisti
  6.      čembalístka  -e ž () muz. ženska, ki igra čembalo: iščejo čembalistko za orkester
  7.      čemériti se  -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čǝm in čem] nedov. (ẹ́ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo; kaj bi se čemerili, raje zapojmo
  8.      čemérnost  tudi čmérnost -i [prva oblika čǝm in čem] ž (ẹ́) lastnost čemernega človeka: težko ga je prenašati zaradi njegove čemernosti / čemernost deževnega dne // čemerno razpoloženje: čemernost se ga loteva; šala je pregnala čemernost čakajočih
  9.      čenčálast  -a -o prid. (á) slabš. čenčast: čenčalaste babnice / sit sem že njihovega čenčalastega klepetanja
  10.      čénčast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki (rad) čenča: čenčasta baba; čenča čenčasta! / pripovedoval je čenčaste zgodbe
  11.      čenčávost  -i ž (á) ekspr. lastnost čenčavega človeka: babja čenčavost
  12.      čêpast  -a -o prid. (é) podoben čepu: čepast izrastek; čepasta os štrli iz kolesa
  13.      čepériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko ščeperiti se: v mrazu se vrabci čeperijo / čeperil se je ob čednem dekletu
  14.      čépičast  -a -o prid. (ẹ̄) redko podoben čepici: čepičasto pokrivalo
  15.      čerkéska  -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah
  16.      česálen  -lna -o prid. () namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
  17.      česálka  -e [k tudi lk] ž () zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
  18.      česálnica  -e ž () frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan
  19.      česálnik  -a m () tekst. stroj za česanje prediva
  20.      česálo  -a s (á) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje 2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva
  21.      česánje  -a s () glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva
  22.      česánka  in čésanka -e ž (á; ẹ́) tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
  23.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
  24.      čêsen  -sna m (é) začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje ♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  25.      česljáti  -ám nedov.) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče

   12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA