Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (12.751-12.775)
- čédnost -i ž (ẹ́) 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti ∙ preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši ♪
- čédnosten -tna -o prid. (ẹ́) raba peša kreposten: bila je čednostna deklica / čednostno življenje ♪
- čédnostnik -a m (ẹ́) nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik ♪
- čédnostnost -i ž (ẹ́) raba peša krepostnost: njegova zlagana čednostnost ♪
- čéhoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
- čéhovski -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
- čekánast -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje ♪
- čekíst -a m (ȋ) pripadnik čeke: hišo so zastražili čekisti ♪
- čeládast -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet ♪
- čelárnost -i ž (ā) nar. lastnost čelarnega ♪
- čêlast -a -o prid. (é) čelat: čelasta glava ♪
- čelesta gl. celesta ♪
- čeléšnik -a m (ẹ̑) nar. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc) 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk) ◊ etn. stojalo za goreče trske ♪
- čeléšnjak -a m (ẹ̑) redko čelešnik: sušiti srajco na čelešnjaku ♪
- čelíst -a m (ȋ) muz. kdor igra čelo: nocoj se nam je predstavil odličen čelist ♪
- čelístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka ♪
- čeljúst -i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust ∙ pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja // nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka 2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč ◊ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane ♪
- čeljustáč -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ne poslušaj tega čeljustača / je velik čeljustač in bahač ♪
- čeljustálo -a s (á) čeljustač: molči, čeljustalo neumno ♪
- čeljustánje -a s (ȃ) glagolnik od čeljustati: nočem poslušati tega čeljustanja / prazno čeljustanje ♪
- čeljustáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal // govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal ♪
- čeljustàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki vsebinsko prazno, nespametno govori: čeljustave babnice ♪
- čeljústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na čeljust: čeljustni sklep; čeljustna kost; čeljustne mišice / čeljustna kirurgija ◊ avt. čeljustna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben in zavorne čeljusti; strojn. čeljustni drobilnik; zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano ♪
- čeljústiti se -im se nedov. (ū ȗ) slabš. hvaliti se, bahati se: čeljusti se, da bo sam napravil red ♪
- čeljústka -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od čeljust ♪
12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851