Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (12.739-12.763) 
- čášen -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na čašo: čašni rob se je odkrušil / čašni listi ♪
- čášica -e ž (á) manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina? ♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici ♪
- čáška -e ž (á) redko čašica ♪
- čávs in čàvs medm. (ȃ; ȁ) izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka — in čavs po njem ♪
- čávsati -am nedov. (ȃ) hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču ♪
- čávsniti -em dov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko ♪
- čebelárski -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
- čebelárstvo -a [čeb in čǝb] s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu ♪
- čebúlast -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza ♦ arhit. čebulasta kupola ♪
- čebúličast -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle ♪
- čedájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja ♪
- čedermáčevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo ♪
- čédnost -i ž (ẹ́) 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti ∙ preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši ♪
- čédnosten -tna -o prid. (ẹ́) raba peša kreposten: bila je čednostna deklica / čednostno življenje ♪
- čédnostnik -a m (ẹ́) nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik ♪
- čédnostnost -i ž (ẹ́) raba peša krepostnost: njegova zlagana čednostnost ♪
- čéhoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
- čéhovski -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
- čekánast -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje ♪
- čekíst -a m (ȋ) pripadnik čeke: hišo so zastražili čekisti ♪
- čeládast -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet ♪
- čelárnost -i ž (ā) nar. lastnost čelarnega ♪
- čêlast -a -o prid. (é) čelat: čelasta glava ♪
- čelesta gl. celesta ♪
- čeléšnik -a m (ẹ̑) nar. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc) 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk) ◊ etn. stojalo za goreče trske ♪
12.614 12.639 12.664 12.689 12.714 12.739 12.764 12.789 12.814 12.839