Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (12.639-12.663) 
- cumulus ipd. gl. kumulus ipd. ♪
- cúnjarstvo -a s (ȗ) zbiranje in (pre)prodaja cunj in drugih odpadnih predmetov: cunjarstvo pri nas izginja ♪
- cúnjast -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
- cúnjati se -am se nedov. (ū ȗ) trgati se (na kose): obleka se mu že cunja / ekspr. nad jezerom so se cunjale megle ♪
- cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih ● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil
se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti ♪
- cvétast -a -o prid. (ẹ̑) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: kos cvetaste tkanine ♪
- cvetíšče -a s (í) bot. razširjeni vrh cvetnega peclja: vrčasto cvetišče ♪
- cvetívost -i ž (í) knjiž. lastnost cvetivega: v parkih gojijo rože z bujno in dolgotrajno cvetivostjo ♪
- cvetličárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja ♪
- cvetličárstvo -a s (ȃ) poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom ♪
- cvetlíčast -a -o prid. (í) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: cvetličasta bombaževina / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi ♪
- cvetnonedéljski -a -o [tudi vǝt] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare ♪
- cvíčkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost ♪
- cvíčkast -a -o prid. (ȋ) ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo ♪
- cvílhast tudi cvílihast -a -o prid. (ȋ) ki je iz cvilha: cvilhasta blazina ♪
- cvinglijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
- cvinglijánstvo -a s (ȃ) racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom ♪
- čáčkast -a -o prid. (ȃ) podoben čačkam: čačkasta pisava ♪
- čádast -a -o prid. (ā) knjiž. 1. prosojno megličast: čadast poletni večer 2. dimast: tovarniški dimniki se dvigajo v čadasto ozračje // sajast: čadast dim čádasto prisl.: nafta je čadasto gorela ♪
- čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil ♪
- čakalíšče -a s (í) kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče // lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče ♪
- čákavski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje ♪
- čákavščina -e ž (ā) lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina ♪
- čárdaš -a m (ȃ) madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš ♪
- čarlston gl. charleston ♪
12.514 12.539 12.564 12.589 12.614 12.639 12.664 12.689 12.714 12.739