Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (12.164-12.188)


  1.      brezvsebínskost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma ♪
  2.      brezvzróčnost  -i ž (ọ̄) knjiž. značilnost brezvzročnega ♪
  3.      brezzakonítost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo ♪
  4.      brezzaščíten  -tna -o prid. (ȋ) redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko ♪
  5.      brezzavésten  -tna -o prid. (ẹ̄) star. nezavesten: ležal je brezzavesten / brezzavestne blodnje ♪
  6.      brezzemljáš  -a m (á) publ. kmetijski delavec brez zemlje: razdeliti zemljo med brezzemljaše; brezzemljaši in siromašni kmetje ♪
  7.      brezzgodovínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko ki je brez (pomembne) zgodovine: brezzgodovinski narod ♪
  8.      brezznačájnost  -i ž (ȃ) lastnost brezznačajnega človeka: brezznačajnost ljudi / politična brezznačajnost ♪
  9.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
  10.      brezzráčnost  -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost ♪
  11.      brezzvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja ♪
  12.      brezžêljnost  -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost ♪
  13.      brezžénstvo  -a s (ẹ̑) redko obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov ♪
  14.      brezživljênjski  -a -o prid. (ē) redko ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom ♪
  15.      brgéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. bregeše ♪
  16.      bŕhkost  tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti ♪
  17.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju ♪
  18.      bridkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. bridek, žalosten: bridkostni spomini / bridkosten smehljaj bridkóstno prisl.: bridkostno se nasmehniti ♪
  19.      brigadírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin ♪
  20.      brigadírstvo  -a s (ȋ) udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo ♪
  21.      brígati se  -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
  22.      Bríggsov  -a -o [brigsov] prid. (ȋ) mat., v zvezi Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10 ♪
  23.      bríhtnost  -i ž (í) pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti ♪
  24.      briljántnost  -i ž (ȃ) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost briljantnega 2: briljantnost baletne tehnike ♪
  25.      brióš  -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. pleteno pecivo iz mastnega testa: postregla je s kavo in brioši ♪

   12.039 12.064 12.089 12.114 12.139 12.164 12.189 12.214 12.239 12.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA